Kraja, kradljivec in družbene moralne vrednote
Mojca je kradla. Marko je o tem napisal zgodbico in zadevščna je postala javna. Nekaj je neizpodbitno: če urednica revije, v kateri Mojca piše kolumno, ne bi objavila pisma bralcev gospe, ki je v Mojčini kolumni prepoznala delo nekoga drugega, nihče ne bi vedel, da je Mojca kradla. Uau: od 2 mio Slovencev je en prekopiral nekaj v svojo kolumno in drugi je to opazil. Med vsemi intelektualci je samo en prepoznal to krajo. Kaj samo en intelektualec bere tisto revijo in tisto kolumno ali …. pa nimamo toliko načitanih in visoko izobraženih in razgledanih ljudi, kot se včasih zdi. Damn …. Mojca ni imela sreče. Pa ne toliko zaradi tiste gospe, ki je ugotovila krajo, bolj zaradi urednice, ki ji ni krila hrbta, ki se z njo ni pogovorila ko je dobila pismo o kraji.
Kdo si pravzaprav zasluži kazen? In kakšno?
Mojci …. lahko kazensko odvzamejo kolumno in tako javno dokažejo, da ne podpirajo kraj. Urednica …. ne želim si šefa, ki se ne posvetuje z menoj o zadevi, ki se tiče mene, zato s takim človekom ne bi več delala. Torej …. v vsakem primeru bi Mojca nehala pisati kolumno v tistem časopisu. Če bi bilo po moje, seveda. 
Spomnim se, ko je moja starejša hči pred dvemi leti meni ukradla denar. No, ukradla ga je že prej prijateljici. Malo, toda dovolj, da smo imeli cel cirkus. Prijateljičina mama je znorela, tulila pred našim blokom, v šoli zagnala špetir in sama sreča je bila, da je bilo konec šolskega leta. Čez poletje se je zadeva umirila in prepričana sem bila, da se je tamala kaj naučila iz tega: vsi so vedeli, da je kradla, doma smo imeli pogovore na to temo (telesno ni bila kaznovana, pa tudi drugače ne).
Potem pa sem šla v Ameriko. Z muko sme zbrala skupaj 200$ in v dve denarnici dala v vsako po 100$. Večer pred odhodom sem vse še enkrat pregledala in naslednje jutro odšla na pot. Do Miamija nisem ničesar kupovala, tam pa tudi prv idan nismo nič trošili denarja. Ko pa sem naslednji dan pogledala denarnici, je bila ena ….. prazna. Najprej sem mislila, da sanjam, premetala vso prtljago, toda denarja ni bilo. Vseh 11 dni sem se mučila s premišljevanjem o tem, kam sem dala denar, kako bom kupila darila za mali dve. Klicala sem domov in spraševala, če so našli denar. Moj zdajbivši in moja mama sta čuvala tamali in nihče ni opazil nič posebnega.
Na koncu sem obupala. S 100$ si res ne moreš kupit ne vem kaj, niti za hrano ni bilo dovolj in sem si morala sposodit. Zadnjo noč sem prejokala tako hudo mi je bilo, ker tamalima nisem mogla kupit nobnega darila.
Po prihodu domov, pa je izginotje mojega denarja dobilo epilog. Ukradla mi ga je tavelika in si z njim kupila uro in barbiko. Moja mama je rekla, da ji je verjela, da sem ji dala jaz denar. Se ji ni zdelo nič čudno, da bi ga dala samo eni, drugi pa ne? In da si je otrok kupil barbiko za 11.000 sit in uro za še malo več? Denar je pa sama zamenjala v menjalnici.
Ok, sem se vzela v roke in se pogovorila z njo. Enkrat, pa drugič, pa tretjič. Kako mi je bilo hudo v Ameriki, ker jima nise mogla nič kupit, da se to ne dela, itd itd. Po 14 dneh mi je rekla, da kaj se še vedno bunim, saj je bil samo denar. Samo denar??? Ne, ni bil samo denar, bila je KRAJA, ukradla mi je nekaj, kar NI BILO njeno in to se NE DELA. Nikoli in nikdar in nikomur. Ni šlo za denar, šlo je za dejanje. Takrat mi je dvignilo pokrovko in sem jo tako namlatla po riti, da ne bo nikoli pozabila. Žal mi je, da je nisem že prej, ker bi si prihranila za 14 dni pregovarjanja, razsvetljevanja, itd.
Poštenost res najbrž ni več vrlina, Prositi za pomoč pa je že od kar pomnim sramotno. Zame je poštenost na prvem mestu. Ne toleriram laganja, še manj tolerance imam do kradljivcev. Česar ne moreš dobit po zakoniti poti, si zmanjšaj želje. Če pa ne moreš zadovoljiti osnovnih potreb (in to ni ne barbika, ne ura in ne kolumna), pa prosi za pomoč. Prositi za pomoč ni sramotno, nositi sam zase svojo nemoč pa je neumno.
Kaj imata skupnega Mojca in moja tamala? Obe sta torej kradli. Ena je bila kaznovana, kaj pa druga? Bo tudi? In koliko jih je bilo oz. ni bilo kaznovanih, ko so kradli? Ampak če bomo pri vsaki kraji rekli: “Ej, koliko jih je že kradlo, pa niso bili kaznovani.”, potem ne bo nihče več kaznovan in kraja kot ilegalizem bo izginila in postala legalna.
Navsezadnje … ali ne rečemo tistim, ki se znajdejo in ukradejo: Ej, svaka mu čas. Znašel se je, kapo dol pred njim.
No, potem pa več ne vem, čemu sem hčero kaznovala?
ervinator pravi:
Mojčike verjetno še nikoli nihče ni po riti našeškal …
5.07.2007 ob 17:27
Katarina – zelo delikatna tema, sploh pa po internetu. Vsakdo dela grde stvari. Nekateri velike, drugi srednje, tretji majhne. Nekateri so dealerji, drugi kradejo v trgovini, tretji se slabo počutijo (kot jaz – vedno), če vržejo v kontejner s smetmi konzervo v nepravo kanto (ker pač ni tam prave). Grda dejanja so kvalificirana v pravu v vsaki državi, zato pa imamo sodstvo in policijo in zapore. Kot rečeno delamo to vsi – seveda različno in imamo različno percepcijo na to, kaj je grdo in etično in kaj ne. Mislim, da je MM že dobila kazen za to, kar je naredila, če bi bila jaz na njenem mestu, bi še revijo Ona vprašala, kaj naj še storim, da se mi povrne ugled. Kaj lahko narediš, da se ti povrne ugled? Več kot opravičiti se ne moreš. Če imaš srečo, te nihče ne toži. Vsa slaba dejanja ne moreš niti slučajno enačiti, ravno tako kot dobra dejanja ne. Če pogledaš našo politiko in to, kaj počnejo… in kaj delajo – saj si stalno samo očitajo, kaj je nekdo naredil narobe. Samo da je za enega nekaj greh, kar je za drugega vrlina…
Zdaj se pa znajdi, če se moreš.
5.07.2007 ob 18:21
dajana, zakaj pa urednica ni govorila z mojco, preden je dala befel za objavo pisma? a ni to vsaj milo rečeno čudno?
5.07.2007 ob 19:41
Ja. Meni je pa čudno, da je Mojca mislila, da je ne bo nobeden pogruntal. No ja, dobra šola.
5.07.2007 ob 19:50
Iz Volkovega brloga » Blog Archive » van der Volkova otroška sanjarjenja pravi:
[...] Katarina [...]
5.07.2007 ob 21:35
Starševstvo + » Kakšno kazen si zasluži otrok, ki staršu zavestno in namenoma ukrade denar? / Ko prevlada egocentrizem pravi:
[...] Najbolj glupo, ponižujoče in bedno mi je kaznovat otroke. Ko sem taveliko leta nazaj zadnjič kaznovala zaradi kraje denarja sem bila prepričana, da je se je to zgodilo zadnjič. Pa se ni. In danes je [...]
21.03.2008 ob 10:59