EMO - koliko je odraz dejanskega psihičnega stanja nove generacije in koliko je v njem mode
Pred kratkim sem bila soočena s samopoškodovanjem svoje hčere. Njeno priznanje oz. njena odločitev, da mi preda svojo skrivnost, me je psihično čisto potolkla. Potolklo me je vživljanje v bolečino, ki jo je preživljala, ko se je rezala. Nisem bila besna ali sovražno razpoložena nanjo, ni me bilo sram tega, ker je naredila, bila sem globoko ranjena. Kot da bi poleg vreznin in dejstva, da je to naredila, prevzela nase tudi vso bolečino. Pogled na njeno porezano roko me je spomnil …..
_____________________________________
Pri petnajstih letih sem se po posilstvu vsaj pol leta konstantno rezala. Zakaj?
Spomnim se, da me je zelo prizadelo, ko sta se mama in oče delala, da je vse v redu. Noben od njiju se ni hotel pogovarjati z mano o tem. Oče se je delal, da me ni. S prijateljico se o tem nisem mogla pogovorit, ker bi bilo to pretežko breme zanjo, s sestrama pa tudi ne. Moj (bivši) fant, se ni hotel pogovarjati z mano, sama pa nisem imela pojma, kam, na koga se še lahko obrnem.
Kupovala sem si vodko Trojko in jo pila doma v svoji sobi. Enkrat sem tako razbila kozarec in se porezala po rokah. Iz mene je privrela bolečina, jokala sem kot dež. Gledala sem svoje krvave roke in z vsako kapljo krvi je šla iz mene kaplja bolečine. Rezala sem se tudi po obrazu, nohte sem si grizla do krvi. Ko sem prihajala ponoči iz diskoteke domov vsa krvava po rokah, mama sploh ni trznila. Niti pogledala ni mojih ureznin. (Zdaj vem, da je bilo to najbrž tak šok zanjo, da je raje spregledala kot se poglobila v mojo bolečino).
Kake pol leta po posilstvu sem nato pobegnila od doma. Sredi zime sem nase navlekla nekaj toplih puloverjev, pobasala deko in jo mahnila. Nisem vedela kam, vedela pa sem, da hočem stran. Po nekaj dneh me je prijatelj sredi noči na silo peljal domov. Mama je stala na vratih in mu rekla, naj me pelje tja, kjer me je pobral. Da me noče domov. Čisto me je potolkla. Čisto. Njeno obnašanje me je ubijalo od znotraj, me sekalo in uničevalo. Nisem pričakovala pogovora ali objema, od nje sem pričakovala, da me bo opazila. Da bo videla mojo stisko. Takrat sem najbrž tudi jaz globoko v sebi naredila križ čez njo.
Mislim, da se nikoli nisem psihično prav zares pobrala. To mislim zato, ker ne vem kaj delati s pozornostjo, naklonjenostjo, iskrenim zanimanjem zame. Ne vem, kaj delati s prijateljstvi. Sama sebi sem najbolj zadostna.
______________________________________
V mojih najstniških letih to ni bilo popularno. Ureznine so bile znak odklonskosti, nepripadnosti družbi, zato sem jih tudi jaz skrivala, se povijala, si izmišljala razne mačke.
Danes pa je to neke vrste uau kaj si upaš. Tudi moja hči je občutila ta uau kaj delaš s strani svojih prijateljev, ki tega ne delajo. Pa vendar ni bilo njihovo občudovanje tako pozitivno, da bi s tem nadaljevala. Moj jok pa jo je še dodatno prepričal, da se to dela res s točno določenim namenom, ki izhaja iz človekove notranjosti in je pogojen z odzivi okolice, ne pa zato, da bi se s tem vzbujalo pozornost in bilo “nekaj posebnega” (jaz vendar ne grizem nohtov zato, da bi me drugi občudovali).
Samopoškodovanje je tista stopnja človekovega izražanja, od katerega je le še korak do samomora. Če človeka takrat ne opazijo, ko ves porezan, krvav hodi okrog, potem je definitivno neviden, nepomemben, nekoristen. To sem občutila tudi sama, ko me je mama popolnoma ignorirala in sem že resno delala na tem, da se ubijem. In bi tudi se, če se ne bi prav takrat v moji bližini našel nekdo, ki mi je posvečal pozornost, se pogovarjal z mano, mi dal občutek, da sem opazna, da se me vidi.
Ne verjamem namreč, da gre vsa stiska in vsa bolečina iz človeka samo s samopoškodovanjem. Definitivno obstaja še stopnička dalje, za katero pa pač ne vemo, koliko ljudi, ki so pred tem trpeli neznosne notranje muke, jo prestopi. Oz. koliko mladih resno premišljuje o samomoru, o končanju svojega življenja.
______________________________________
Kako razširjeno je samopoškodovanje danes, nam daje slutiti tale post . Kako reagirajo starši, nam dasta slutiti tile dve izjavi:
1. Da se še jaz oglasim. Tudi moja hčer se reze. Je emo. No saj spogleduje se s tem stilom. Ni še čist not padla. Najprej o tem nisme imela pojma (emo??) pa sem šla mal na net-hči mi je govorila, da jo na šoli kličejo emo-no spremenila se je nekje od junija letos. Postrigla, kupovali smo črne majčke, pa ličit drgač… no najprej nisem nobene pozornosti polagala na to-se pač išče… no potem pa so se pojavile velike resnično velike spremembe v obnašanju (izsiljevanje, ignoranca, kregale sva se kot na fronti, vedno mi je govorila, da ona pa že ne bo pridna punčka kot sem bila kao jaz…) skratka da skrajšam -od julija obiskujeva csd. Ko mi je nekje v juniju prvič pokazala da se reže sem bila čisto v šoku. Res. Vprašala sem jo zakaj-da ne ve, da ne čuti kaj … meni se ni zdel zadosten odgovor in sem jo vprašala če bi mogoče potrebovala pomoč kakega strokovnjaka, če ji jaz ne morem pomagat. No na csd je terapevtka rekla, da je to pogost pojav, da se rezejo in da kolker jo je ona spoznala v vseh teh razgovorih hoče vzbujat pozornost. No potem je malo nehala s tem rezanjme zdaj, ko pa se je šola začela pa se spet-mi je pokazala in rekla-glej kako sme se urezala. Zanjo je to super!!??? Vprašala sem jo lepo zakaj-ja da pač ni mela kaj drugega za počet pri šolski uri??!!! Da jo je ena sošolka zraven gledala in govorila da naj neha ampak ona je kao zdržala!!?? Mislim! Mislim, da hoče samo pozornost-češ kako se ona upa ala kaj jaz vem-ne reze se globoko. Seveda bom o tem povedala spet terapevtki-ker jaz nisem več pametna. Ne vem.
Tudi moja je edina, ki se reže. Baje. Jaz se bom še enkrat probala pogovorit z njo. Čeprav mislim, da pač ji je to kao všeč-je faca, izstopa, ker tako želi. Sem ji včeraj, ko sva šle skupaj na aerobiko rekla-da kako izgleda vse porezana, če misli, da jo drugi ne vidijo-je rekla, da itak tako zgleda kot bi jo mačka opraskala. Ne vem upam, da bo vse to minilo, ker jaz sem na robu z živci, pripravila me je tako daleč, da sem se v sebi odločila, da lahko gre živet k očetu. Ko sem ji to predlagala je rekla, da se raje ubije .Drugače pa vsa ta leta-8 let po ločitvi poslušam samo to kako komaj čaka, da gre tja živet, veliko časa je bila tam in še je(ko pač njej paše)da pa bi tam živela pa ne-je rekla. Ampak mislim, da če ne bo bolje (ker se obnaša katastrofalno) jaz tega ne bom več prenašala in bo morala it tja. Ker enostavno imam vsega čez glavo.
2. Moja hči ta večja sedaj 18 letnica je isto počela. Najprej sem mislila, da je krivo to o zamenjavi šole saj je časovno sovpadalo, kasneje sem dojela, da skoraj nič. V prejšni šoli so samo taki črno beli, z tako modo.V novi šoli pa prevladuje jugonostalgija in sem presrečna, da se punce lepo oblačijo, kvecjemu je treba kako šminko pobrat…seveda moda je moda na žalost in k tej črno-beli modi je pri najstnikih tudi rezanje.
Moja tavečja se je tudi začela rezat pa tako se je vedno bala krvi. Najprej mi je omenila, da prijateljica to počne in tudi druge. Veliko smo se pogovarjale sčasoma sem tudi pri njej opazila. Pri nas je potem prišla še droga in na koncu je punca že dve leti v Italiji v komuni. Do danes se še ni spremenila.
Vse se je začelo pri 14 in se stopnjevalo v vse večje upore in probleme, ko pa je prišla še zaljubljenost, je v par mesecih vse šlo tako hitro navzdol …pri moji je bilo tako, smo takoj urgirali. No, nočem vse stavit v isti koš. Vidim pa njene prejšne sošolke vse še vedno blede črne presuhe še vedno se režejo,vsaj po dolgih oblekah sklepam.Vse preveč se te punce pa tudi fantje k temu zatekajo je res le moda. In ne verjamem v to da je kriva selitev, ločitev kot je prvo kar dobiš v obraz ko poiščeš pomoč.
____________________________________
Ko sem klicala na šolo moje hčere in govorila s pedagoginjo ter jo prosila, če mi lahko kakorkoli pomaga, mi je odvrnila, da ne. Da naj se pogovarjam z njo (?), da je to razširjeno in da bo minilo. Dobila sem vtis, da vse te otroke, ki se režejo, ščipajo, grizejo, mečejo v isti koš. In sem se zgrozila nad to mislijo. Kaj pa če …
Koliko je tistih otrok med njimi, ki so bili, tako kot jaz, zlorabljeni (psihično, fizično, spolno), ki jim nihče ne pomaga, s katerimi se nihče ne druži, jih ne vpraša zakaj to počnejo? Koliko takih otrok se skriva za imiđem EMO-ta, ker jim je tako neznosno boleče povedati, da potrebujejo pomoč, da so nevidni, neslišni? Koliko otrok prav zdaj zelo resno premišljuje o samomoru, o nesmiselnosti življenja. Koliko teh otrok, ki se danes režejo, je bilo prav res zlorabljenih in prav res potrebujejo pomoč in se ne samopoškodujejo samo zato, ker bi bilo to “moderno”?
Koliko staršev sedi v svojem čustvenem kotu in pestuje svojo bolečino pogleda na porezane otroke s katerimi se ne znajo pogovorit, ne vejo kako začeti oz. jih je strah bolečine, v katero so njihovi otroci oviti? Vsi se pač ne znajo pogovarjati, vsi pač niso z otroci na relaciji odprtega odnosa.
Tisti, ki imate otroke veste, kako VAS BOLI, ko se vaš otrok potolče. KAKO NEZNOSNO ŠELE BOLI, KO SE VAŠ OTROK ZANALAŠČ POŠKODUJE. Tisti, ki imate otroke veste, KAKO NEZNOSNO TEŽKO JE STOPIT VČASIH DO OTROKA IN SPREGOVORIT Z NJIM O NEČEM, KAR OBA VESTA, DA NI …. (kaj?) … VSAKDANJE, SPREJEMLJIVO, NORMALNO, POZITIVNO. Kako naj sploh pridete do otroka, ki je zavit v svojo bolečino, vas pa je neznosno strah, da mu jo boste s svojim pristopom še povečali?
__________________________________
EMO - koliko je v njem mode in koliko resničnosti? Koliko je EMO odraz dejanskega psihičnega stanja nove generacije? Kaj je tako bolečega v življenju? Je boleče zavedanje, da nimamo nobene varnosti, da smo v družbi, v kateri ni prostora za čustvovanje. Da smo v družbi, kjer veljajo veliki koraki, trdi komolci, brezobzirnost, hladnost, izkoriščanje in maska prijaznosti (uniformirana prijaznost), hlastanje za materialnimi stvarmi, ljudje pa smo drug drugemu prej v napoto kot dobrodošli sozemljani.
Nam otroci preko “mode” sporočajo, da so čustveno zaprti in obrnjeni vase. Da ne morejo čustvovati, da se jim čustveni kanali zamašujejo, ker ni prostora za njihovo izražanje? Nam sporočajo, da postajajo “roboti”?
katarina, pred kratkim sem ponovno prebrala knjigo Učiteljica klavirja, ki je sicer neke vrste avtobiografska zgodba avtorice Elfride Jelinek. Erika, glavna junakinja, reče nekako takole: Režem se, da bi končno nekaj začutila …
n
Ne glede na to, kako grozno je slišati, da se ti hči samopoškoduje, si lahko samo vesela, da ti zaupa do te mere, da ti to tudi pove … samo pogumno na lov (tudi za svojimi lastnimi demoni!
23.09.2007 ob 11:18
23.09.2007 ob 11:26
Mi lahko prosim razložiš, kaj natančno pomeni EMO? Ker sem že parkrat zasledila ta izraz, pa mi ni nič jasno. Je kakšna kratica?
23.09.2007 ob 11:27
emo - emocionalen.
23.09.2007 ob 11:28
A. Hvala.
). Pa si res?
Za razliko od tebe, ki se v podobni situaciji nisi mogla na nikogar obrniti, je tvoja hči v prednosti, ker se lahko pogovori s tabo. Mogoče je to tudi zate ponovna priložnost, da se soočiš s preteklostjo in razčistiš nerazčiščeno (čeprav se mi močno dozdeva, da boš na tem mestu krepko ugovarjala in trdila, da si že vse spucala
23.09.2007 ob 11:38
Lady Justice pravi:
No tkle ti povem: reč svojim hčerkam, da če se režeš bojo sam še bol nizko v družbi! Zakaj? Js ne razumem tek butastih ludi k to delajoP? Življenje majo najbolše majo use a kaj nimajo? To je pa vprašanje za starše saj očitno nisi dovolila pogovora in hčerki ti se ne smeta zgovarjati in zaradi tega se ne pogovarjata s tabo in se pač ena reže. Na nek način si kriva sama!
23.09.2007 ob 11:41
nataša: sama pri sebi sem spucala, z mamo pa nisem in nikoli ne bom. ona pravi, da ni ničesar kriva, da se mi nima za kaj opravičit, meni pa je zdaj lažje, da je nimam v svojem živlejnju, kot da igram hčero.
lady justice: preberi še enkrat post, ker ga nisi razumela. ne bom se ponavljala, ker ti vse piše v postu.
23.09.2007 ob 11:52
m pravi:
Draga Katarina,
tvoj post me je pretresel, ker je vajina zgodba skoraj identicna zgodbi moje dobre prijateljice. Mama je kot otrok dozivela zlorabo in hci se je (kljub temu, da za zlorabo niti ni vedela, temvec dolgo casa le podzavestno slutila, da nekaj v njeni druzini ni ok) zacela rezati. In kljub terapijam se je pred tedni spet zacelo in me streslo, ko sem ob obisku njenega wc-ja v kopalnici nasla sledi… Se sprasevati, ali gre za modo, je kot da bi si isto vprasanje postavljali pri drogah…
23.09.2007 ob 11:55
M: moja hči ve za moje otroštvo, ve, kja se mi je zgodilo, čez to smo šle že takrat, ko je šla prvič na šolski ples. mojima hčeram ničesar ne prikrivam o sebi in se mi zdi, da je pri moji hčeri šlo mogoče res samo za “uau si faca” stanje. bom videla čez čas ali se bo stvar ponovila ali ne. seveda pa dopuščam možnost, da želi z rezanjem povedati nekaj, kar nima veze z mano ali njo kot človekom, pač pa z njeno psiho, doživljanjem sveta.
sem pa prepričana, da se vs imladi ne režejo sam ozaradi uau si faca stanja ampka so med njimi tudi otroci, ki so bili zlorabljeni, pa jih vržemo skupaj z ostalimi v isti koš.
mogoče … pa je v tem, da se toliko otork danes reže, kaj globjega, kot sem zapisala zgoraj. nam podzavestno kažejo kakšna je naša družba, kam gremo, kako se počutijo v njej. koneckoncev so otroci dosti bolj instinktivni kot mi odrasli in čutijo stvari, ki jih mi ne oz. jih zavestno nočemo čutit.
23.09.2007 ob 12:05
To je resen problem, ki ga ogromno ljudi podcenjuje. Ne gre se za tiste najstnike, ki se s tem postavljajo. Gre za tistih nekaj, ki se ne.
23.09.2007 ob 12:17
bmesec pravi:
Katarina, vedno bolj te občudujem. Take odkritosti ne zmore vsakdo; tudi ne takega odnosa do svojih otrok. Zelo prav imaš, da zadeva nikakor ni nedolžna. V tistem kratkem besedilu za prvo pomoč nisem napisal vsega, kar sem prebral, da ne bi delal panike. Zadeva ni daleč od samomora. Sicer se pa učim od tebe in drugih, ki jih navajaš. Mi tega nismo poznali. Vsak čas prinese druge načine izražanja prizadetosti in obupa, zato je videti kot moda, pa ni. Po tej modi posežejo tisti, ki jim ni dobro na svetu. Če hočeš, ti še kaj izbrskam. Malo teorije ne škodi - skupaj z izkušnjo in prakso, ki jo imaš ti.
23.09.2007 ob 12:30
absolutno. strokovne literature na to temo je odločno premalo. kar tukaj napiši knjige, oz. članke.
najlažje je zamahnit z roko je reč: ah, moda oz. ah, mulci imajo preveč prostega časa. nekateri mogoče res, absolutno pa ne vsi. sistematično samotrpinčenje pač ni užitek.
če se otrok 12+ let odloči, da se bo porezal, mora biti nekaj zelo zelo narobe. jaz vem, kako to boli, ker sem se rezala. pa takrat tudi najbrž ne bi znala čisto točno povedati zakaj, zdaj pa znam.
in je prav, da tudi otroci vedo, da starši trpimo. da bi radi pomagali, pa ne znamo. da bi radi pristopili, pa si ne upamo. in nikogar ni, ki bi nam pomagal. NIKOGAR!! pa vsi potrebujemo pomoč. in seveda …. zamislimo se, kaj nam otroci sporočajo. mi, kot družba, se zamislimo. tega samodestruktivnega vedenja je veliko preveč, da bi se delali, da ga ni.
23.09.2007 ob 12:39
**Girl** pravi:
Men so rekl, da sm podobna emotom, naj ne začnem poslušat emo muzke, kr se ti ljudje samo režejo, kr jim je to v užitek… Tega pa ne verjamem. Kako je lahko enemu v užitek, da ga boli in je potem ves od brazgotin? Kdor se reže, mora že imet težko življenje…
23.09.2007 ob 13:28
nekaj za EMOTE:
http://www.youtube.com/watch?v=JGLv3IEL0VI
tole je pa za starše: takole nekako se začne: zunanji izgled emov
http://www.youtube.com/watch?v=jjWJfpODVIY&mode=related&search=
23.09.2007 ob 13:58
Lady Justice pravi:
To so samo otroci, ki so boječke in se ne znajo spopasti s svojimi zelo malimi težavami!
23.09.2007 ob 15:42
Lady Justice pravi:
http://www.youtube.com/watch?v=XEJDGLF-e18&mode=related&search=
23.09.2007 ob 15:47
Lady Justice, boječke? Tale je pa močna, se ti ne zdi?
23.09.2007 ob 15:48
_wtf_ pravi:
EMO = Ekstremno Motena Oseba
to sem slišal med pogovorm
23.09.2007 ob 16:31
Poznavalec glasbe pravi:
EMO nima veze z rezanjem, ne vem za kaj so retardiranci na POP TV to vrgli v isti koš. Od oddaje Preverjeno naprej poslušam samo še o tem, da če si EMO se režeš. Kakšne neumnosti. O samopoškodbah je bil na TV Slovenija dokumentarec pa niso omenjali EMO. To je subkultura kot je Punk, Rock itd.. Kot poznavalec glasbe in posledično subkulture mi gre zadeva že pošteno v nos.
23.09.2007 ob 16:37
_wtf_ pravi:
Poznavalec glasbe : zakaj se pa samo EMOti režejo in ne punkerji rockerji itd?
23.09.2007 ob 16:47
Lady Justice pravi:
ker rockerji in punkerji nismo boječke in se soočamo s težavami in se ne bojimo ničesar!
23.09.2007 ob 17:12
_wtf_ pravi:
da seveda zato jih je 75% na drogah pa alkoholu
23.09.2007 ob 17:16
1tastar pravi:
Jok!
EMO ne pomeni emocionalen, ampak je okrajšava za EMOTIONAL HARDCORE (Prevod: čustvena trdosrčnost).
Včasih se je nečemu podobnemu reklo mazohizem, čeprav ni čisto isto. Pri mazohizmu seksualno uživaš ob telesnem trpljenju. Za EMO pa mogoče tudi velja to, vendar teh oseb nihče ne vpraša dovolj, ampak se zadovolji z razlago: to je reakcija na okolje.
Sicer pa malo samopoškodovanja po mojem ni slabo. Se navadiš prenašati udarce življenja. Jaz še na stara leta sam sebi pri polni zavesti operiram bradavice, ture, hraste ipd, pa ne morem reči, da me je prej kdo prizadel. Zato pa me ne more nihče mučiti, da bi kaj dosegel. Se mu režim v ksiht.
23.09.2007 ob 17:20
1tastar pravi:
Rokerji!
Ne zamenjujte emo punka ali hardcore punka z EMO, ko se zlasti dekleta samopoškodujejo!
23.09.2007 ob 17:22
Poznavalec glasbe pravi:
Kdo je pa rekel, da se samo EMO-ti režejo?
Ravno zaradi takih izjav mi gre zadeva v nos. Kot, da bi rekel da vsi albanci pečejo burek ali pa da je vsak musliman terorist.Bedarije… Samopoškoduje se lahko vsak in subkultura nima nič zraven.
Zato pa ima komercialna televizija tako gledanost, če pa potencirajo vsako stvar.Važno, da se ljudi pritegne. Kot da bi bral Novice… Uglavnem, režejo se tudi poslušalci POP glasbe, Klasike ali Death metala. Kot sem že povedal, pustite subkulture na miru in prenehajte z stereotipi, ki vam jih vceplja televizija.
23.09.2007 ob 17:26
Poznavalec glasbe pravi:
Televizija ni edini vir informacij… Naj si prebere kdor rad kategorizira.
http://en.wikipedia.org/wiki/Emo_%28music%29
http://en.wikipedia.org/wiki/Emo_%28slang%29
23.09.2007 ob 17:30
ko sme se jaz rezala nisem bila EMO. to je bilo pred 19 leti in verjamite mi, da nisem imela pojma o mazohizmu, samopoškodovanju in emotih. rezala sem se zato, ker sem iskala izhod za svojo čustveno stisko (napisano v začetku posta). niti nisem bila boječka ali kakorkoli motena.
ne metat vseh v isti koš.
23.09.2007 ob 17:33
_wtf_ pravi:
no ne se jezit jst sm samo vprašal kdo se še reže poleg emotov ker jst sm vedel le za njih da se režejo. sicer sm slišal da se eni režejo tudi zato ker jim pač paše bolečina itd. nisem nč napačnega mislu
sej zato smo tu da pokomentiramo, ali pač?
23.09.2007 ob 17:40
moj komentar ni letel nate eksplicitno.rada bi, da tisti, ki so prepričani, da to delajo samo EMOTI ali Mazohisti ali tisti, ki želijo bit uau neki posebnega, izvejo, da to delajo tudi drugi ljudje iz čisto določenih osebnih razlogov. najbrž je tudi med temi otroci nekaj takih. morda več kot samo nekaj.
23.09.2007 ob 17:57
madonna pravi:
Draga katarina,
nikoli slišala nič podobnega. Ljubeča mama me je obvarovala marsičesa, še zdaj je moja naj prijateljica:)))
Pozno prebiram to tvojo dramatično izpoved in si lahko samo mislim, kako te mora boleti bolečina tvoje deklice.
Bolj kot ji stojiš ob strani, ji težko.
otroci pač na svoj poseben način izražajo stiske in travme in strahove, ko jih ugotovimo, jim šele lahko stojimo ob strani.
Mojo punco, ko najbolj kriči, objamem in ji pridem naproti v njeni stiski, tudi včasih, ko bi morala biti bolj stroga.
rezanje je KRIK NA POMOČ, mama, z menoj bodi, ob meni, imej me rada.
in ti jo imaš najrajši, v to sem prepričana.
Bodite lepo, vse tri.
papa.
23.09.2007 ob 19:47
_wtf_ pravi:
to ni noben krik na pomoč. sej koliko berem te bloge vidim da kar nekaj časa posveti hčerki… to rezanje to more bit kaj drugega pač v taki družbi je morda in to je morda zdaj “IN” ker vsi to delajo pa bom še jst, ali pač se motim?
23.09.2007 ob 20:35
_wtf_: glede na to, kolko otrok se reže, je to mogoče skupinski krik na pomoč in ne le “modernost”. mogoče, premišljujem, nam skušajo naši mladiči nekaj povedati. ne osebno meni in drugim staršem, ampak družbi nasploh.
23.09.2007 ob 21:02
Mammma pravi:
EMO je pločevinasta posoda. In podobno z njo je pločevinasta žrtev samorezanja: režeš, dokler ne pride do panike. Čustvena praznost nekega trenutka. Nič več kot to. Staro vsaj 40 let.
23.09.2007 ob 21:17
_wtf_ pravi:
aja skupinski krik… sam ne najdem primernega komentarja. vendar vseeno mislim da ni to to kar vi mislite. morda sm še premlad pa še ne zastopim tega, ali pač?
23.09.2007 ob 21:35
Maxo pravi:
Prav žalostno je videti kako se moji sovrstniki predajajo takšnim vplivom okolice. Ja, okolice. Sam vem kako je občutiti globoko bolečino, ampak ta EMO populacija se le širi. Nekdo vidi da je sovrstnik v tem stilu. Da rešuje svoje težave oz lajša bolečino “kao” na ta način, da si zada še več bolečine. Po moje tu ni rešitev. Rešitev so pravi prijatelji. Problem je res, če jih ni in le si še sam govoriš da jih nimaš. Potem ti postaneš neviden za njih kot oni za tebe. Še prej ta drugo.
Katarina, super blog. Realne težave. Upam da se ti hči pomiri in pozabi na takšen način razmišljanja, ali kako bi to boljše rekel, ker to ni ravno pravi izraz… nevem. Upam da bo bolše. Meni osebno prijatelji pomagajo več kot si lahko misliš. To marsikdo ve. Pravtako če bi se jaz rezal, bi to marsikdo opazil in me vprašal kaj se dogaja z mano in mi poskušal pomagati, čeprav nimam nevem koliko prijateljev, tako da me čudi kako to da je veliko mladostnikov ki se režejo in noben ne ukrene prav nič glede tega. Tabu? Upam da ne.
23.09.2007 ob 22:08
neshos pravi:
Nikar ljudje zdej panike zganjat pa EMO krivit. Še nedolgo nazaj so bili hipiji, pa punkerji, pa darkerji, pa raverji, pa raperji itd.
Ne vem Katarina, če gre za skupinski krik na pomoč, dvomim. Ker pa te zadnji mesec redno prebiram, pa še koga seveda, mislim da gre celo samo za “modno muho” Vseeno pa ne bi odmahnil z levo roko, kar tudi ti nisi.
23.09.2007 ob 22:19
bmesec pravi:
EMO. Kaže, da je stvar taka (hvala poznavalcu glasbe in Wikipediji): Prvotno so tako imenovali “emotional hardcore”, zvrst hardcore punka, ker so člani benda med izvajanjem občasno postali zelo čustveni. Ta izraz pomeni, dalje, v slengu, različne sloge mode in nazorov, ki se povezujejo s to glasbo. Lahko da se je v tem okviru pojavilo tudi rezanje. To pomeni, da ni možno ostro ločiti rezanja zaradi osebne stiske in rezanja zaradi subkulturnega vpliva. Tisti, ki se reže zaradi osebne stiske in ga je zaradi tega sram, to lažje opraviči, če najde druge, ki počnejo isto in ki se delajo, da počnejo to zato, ker je to kul fora. Ne bo se rezal tisti, ki rad posluša tak ali drugačen punk, če sicer ni v nobeni stiski. Lažje nam je, če imamo sotrpine in se delamo, da je vse skupaj samo zajebancija. Popolnoma zajebano počutje spremenimo v vzvišeno pozo tistih, ki si upajo več.
23.09.2007 ob 22:22
shade pravi:
..emocionalno nisem vpletena v ta primer..in vrjetno bodo moje besede rahlo bolj stroge..ampak..govorim iz svojih izkušenj..mogoče vaši otroci potrebujejo bolj trde roke?..ne mislim tepeža..predno me vse zlasate..ker dejansko nimam pravice komentirati..sploh ko sama nimam otrok..ampak sem 1x bila to sama..ne trdim..moja mati je naredila vse preveč napak..ampak poznala sem red in vedela sem kaj se sme in kaj ne..jaz sem bila pri 12ih letih otrok..nisem kadila..niso me videli z nalakiranimi nohti in v oblekah..ki so primerne kvečjem kaki bolj zreli ženski..igrala sem se med dvema ognjema..in uživala otroštvo..
..zdaj ko se sprehajam po mestu..pa srečam punčke..ki imajo na sebi več make upa kot klovni..imajo globje dekolteje..itd..pri nas doma bi pela palica..če bi se taka narisala na vratih..in pogosto..ko jih pogledam..si rečem..kaj nimajo ti otroci staršev?..če jih imajo..kakšni so??..
23.09.2007 ob 23:13
shade: ves, kako pravijo stari ljudje? že aristotel je rekel, da je mladina vse slabša, torej to velja kar za vsako prihajajočo generacijo.
moja mama se je zgražala nad mojo generacijo, jaz se nad hčerino …očitno vzorec, ki se ponavlja od vedno. je el razlike vsaj 30 let med nami in ni nič čudnega, da drug drugega ne razumemo. ali pa je to “prekletstvo” otroštva.
moja hči ima mamo, ki ji teži vsak dan, pa sva včeraj zvečer po mučnih pogajanjih dorekli, da si lahko naredi nad trepalnicami črno črto. in da se bo postrigla (ima dolge ravne lase do sredine hrbta). pa da si lahko nohte nalakira v črnim lakom. pirsinga ji nisem dovolila, pa pobarvanih las tudi ne.
ima 13 let. kaj naj vsak dan bijem bitko z njo? mene tudi to utruja in ne da se mi in … v končni fazi reskiram, da mi pobegne od doma, ali se neha učit, ali štrajka kje drugje.
če bi blo po moje, bi bila še vedno “kmetica” (kot pravi sama sebi na slikah izpred enega leta). pa ni po moje, je kompromis.
24.09.2007 ob 08:22
1tastar pravi:
Tistim, ki se spoznajo samo na punk, priporočam:
http://books.dreambook.com/suisajdo/glavna.html
http://fittipaldi.blog.siol.net/2007/09/05/emo-histerija-ali-zakaj-se-rezati/
dva naslova, ki govorita o EMO, za katerega gre pri Katarini.
24.09.2007 ob 08:23
1tastar: vidim, da nisi pregledal mojih linkov v postu, ker če bi jih, bi videl, da je eden izmed njih fittipaldi.
nima veze. pa še enkrat.
24.09.2007 ob 08:26
Razgaljena pravi:
Sem videla, da si se tudi ti javila, da me gostiš na blogu, pa sem malo brala tvoj blog in sem ugotovila, da si ti premagala veliko stvari, ki meni predstavljajo nepremostljivo težavo.
Tako, da se mi ni zdelo umestno.
24.09.2007 ob 09:26
kaj se ti ni zdelo umestno in zakaj? konec koncev sem študirala ob delu, končala v roku, plačala ves študij, živela dva otroka …
in seveda, napisala post o tem na začetku svojega pisanja.
pomagam ti lahko toliko, kot sama hočeš, nič več. lahko mi pa pišeš tudi na mail.
24.09.2007 ob 09:30
Sej to mislim, da živiš dva otroka, da si si plačala študij ob delu in ga končala v roku.
Jaz pa še sebe ne morem preživet, sem diplomirala 2005, in se vpisala na magisterij, malo tudi zaradi statusa, ki se mi izteče čez en teden.
Očitno v enem letu in pol nisem naredila dovolj, da bi dobila zaposlitev, pa prevzet odgovornost me mori.
24.09.2007 ob 09:54
ti pomagam?
24.09.2007 ob 10:15
notoriuosBIG pravi:
I hurt myself today
to see if I still feel
I focus on the pain
the only thing that’s real
johnny cash
24.09.2007 ob 10:21
1tastar pravi:
Notorious, včasih so se ljudje uščipnili v stegno, da bi videli, da so še živi.
Danes pa je mladina tako zadrogirana, da rabi močnejše impulze.
24.09.2007 ob 10:41
notoriuosBIG pravi:
I shot a man in Reno, just to watch him die.(johnny cash)
tastar ne bi jaz govoril preveč o mladini. vsi ste/smo bili enkrat mladi, ampak nekateri bi radi to pozabili. pustite ljudem da se razvijajo in iščejo svojo pot le tako bodo lahko zrasli.
o iskanju močnejših impulzov pa glej zgornji verz
24.09.2007 ob 13:48
Maxi pravi:
Ne bi rad zašel iz teme, a bi le komentiral še en komentar, kjer je nekdo rekel da je vsaka generacija hujša. Sam imam 18 let in se to zelo zelo opazi pri že 2 leti mlajših od mene. In ne gre na boljše :/ Če bo šlo še tako naprej bo šlo v ekstreme.
24.09.2007 ob 14:09
I put my penis into her. Then I cut it and left it in!
(money cash)
24.09.2007 ob 17:41
wane pravi:
Spomnim se posta, v katerem si pisala o intervenciji tvoje hčere in tebe na pretepanje neke sošolke.Mogoče je tam vzrok tega kar opisuješ.Vrstniki so zelo zamerljivi in zlepa ne pozabijo.
24.09.2007 ob 19:11
bonbon pravi:
Jaz si mislim, da ima mladina preveč prostega časa, starši pa premalo. Preveč delamo, čas drvi, otroci pa so prepuščeni sami sebi.
Nekateri otroci imajo pač srečo, da lahko hodijo na interesne dejavnosti in prosti čas koristno preživljajo, drugi pa sedijo pred blokom in počnejo bog si ga vedi kaj.
Odvisno tudi od same družine. Kaj ljudje tako običajno počnete ob sobotah, nedeljah? Za izlet na bližnji hrib ne rabite veliko financ, otroci pa se vam bodo zgonili do te mere da bodo preutrujeni za početje pizdarij in namesto da bi vaši 12-letniki v soboto zvečer hoteli ven, bodo šli raje spat. Torej poceni rešitev.
Vpišeš jih k kakšnemu šahu, če so bolj nešporten tip, ali pa k planincem, če so bolj športni. OK … k skavtom raje ne … tam jih veliko začne piti, kaditi, pohati, itd.
Kar se pa staršev tiče … še je čas da delodajalcem rečemo NE za nadure. Ker svet drvi čedalje hitreje in glejte kam nas to pelje.
24.09.2007 ob 20:06
Neya pravi:
Sploh ne vem, kako naj začnem…..poglejte: delam na psihiatriji in sm dobro seznanjena tudi s pedopsihiatrijo (otroško psihiatrijo). Zelo veliko je otrok, ki se samopoškodujejo sedaj in veliko jih je bilo pred leti. In otroci ter odrasli potrbujejo pomoč pri tem zato vam polagam na srce, da jim ponudite strokovno pomoč predno se jim pri rezanju ne “ponesreči”. Verjemite ilo je že ogromno primerov, ko so pri samopoškodovanju ponesreči naredili usodni rez.
Kar se pa tiče EMO pa se mi zdi, da je s tem sedaj to prišlo samo še bolj na dan in da se o tem sedaj več govori.
26.10.2007 ob 12:06
Katarina, Neya, sposodil sem si zadnji komentar tule. Je sorodna tema in nekako imam občutek, da mladini ne pride v glavo, da jim skušamo zgolj pomagati.
26.10.2007 ob 12:30
a tole imam še odrpto? sploh nisem vedela.
neya: prosim te, če imaš voljo in čas in če nimaš svojega bloga, da mi zaupaš svoje izkušnje, ki jih bom z veseljem objavila na blogu. če delš s temi otroci najbrž tudi poznaš paleto razlogov, zakaj to počnejo in pomoč, ki naj jo odrasli nudimo tem otrokom ter, pomembno, kako prepoznati otroka, ki se samopoškoduje (če meni hči ne bi sama pokazala roke, ne bi vedela, da to dela).
26.10.2007 ob 12:50
re23 pravi:
problem imam.
vsi v šoli poslušajo drugačno glasbo kot jaz, jaz pa poslušam punk, rock in alternativo, in ker imam daljše črne lase (okoli 8 cm) me vsi sošolci zafrkavajo da sem emo.
kaj naj naredim?
25.01.2008 ob 23:48
BroKeN.PorceLaN.× pravi:
vam bom iias DaLa da smo vedNo sLabši .. iiaoo iias mam 14 LeT in seM eMo. amPaK sam neKi… pravi emoTi se ne režeiio. Temveč wnb-ji oz. FeiKi..
Ti Ta zaDna Ki si uprašaLa kaii naii narDiŠ.. amm.. ne posLušaš emo gLasbe Temueč čisT en Drug sveT muziKee.. uhm .. iia Ignoriraii jih.. jaoo kai se Te razbuRiiaš .. emo iie čisT zaKoooN.×D
I’m prouD To Be eMo.^^
we`re normaL ppL. ecTepT us.^^
26.03.2008 ob 17:43
Maxi pravi:
Premladi ste da bi vedli v kaj se spuscate… Ter emo si ocitno vsak razlaga po svoje. Od ocitnega - sem po svoje ter cist zase in rezanja - je preslo v komercialno izvedbo: Sem emo. Poslusam emo glasbo. Sem drugacem ter pisem emo. Zakon? Po moje ne.
Tebi, zlomljen porcelan, zelim se veliko srece v zivljenju… vidim da si vesela ter podobno. Ne bodi emo, vsaj ne poskusaj biti. Ni nic “KUL” v tem.
Anywayz, grem spat.
Lep pozdrav,
Matjaž
27.03.2008 ob 00:10
Jay pravi:
Niti nism brau ush postou niti se mi ne da. Ldje mal napačne predstave mate o temu. Tko bom povedu, definicija taprauga emota je bol nagnjena k črnemu make upu, tipi nj bi se tud mazal, tight pants, vegetrjanci, bi seksualno usmerjeni itd. Biti emo nima veze z rezanjem in nikol ni biu pogoj in nikol ne bo pogoj, da se rabš rezat če hočš bit emo. Oziroma to postaja pogoj zaradi strani kot je ta in še mnogo drugih kjer folk objavla “deset zapovedi” o temu kako morjo bit žiletke in rezila tvoji najbolši prijatelji če hočš bit emo. To nima blage veze s tem. Če sploh kdo ve iz česa se je razvila emo subkultura nj bo tih, za use tiste k pa ne veste: iz panka. Oziroma bol hard panka, potem so pa začel uporablat scream v komadih itd. pa se je use skp začel iz prehoda 80ih v 90a leta. Pa če mau pomislte kok drugih ldi se reže pa niso emo? Zlo velik, od metalcou do čist “normalnih” ldi. Problem je samo v temu ker “normalni” ldje al pa če tko povemm, če postavš pred čefurja emota al pa tipa z mal dalšimi lasmi k je oblečen v črno pa je metalc bo čefur reku da je emo. To samo zato, ker usi misljo da sam če si oblečen v črno apa maš mau dalše lase si emo. Drug problem je pa ta da obstajajo tud v Sloveniji kot drgje na svetu trinajstletnce oziroma otroc take starosti, ki iščejo pozornost oziroma pač modna muha. v 80ih je biu poularn pank, še prej so bli hipiji v 21 stoletju so pa pač emoti. Ampak ker potem vidjo na intrnetu al pa recmo v kaki reviji člank o emo subkulturi kjer na velko piše REZANJE si misljo da bodo bol emo če se režejo. Prauga pomena oziroma definicije biti emo pa tko ne vejo. Nevem men je to mim sicr mi dol visi ker otrok se bo šou rezat oziroma kok se bo volk vedno bol dru za usakim k bo oblečen v črno emo emo pejt se rezat itd. Sam tud poslušam musko bol na ta stil pa okej oblačil tud nimam ravno drugih baru k črna pa z uzorci kock pa pizda mi tud sede kdaj dat gor kako ketno pa lanac z lobanjami pa bi 3/4 vas rekl ker emo pa u življenju nism nkol držu žiletke v roki pa na nobenmu forumu nism prjaulen z imenom Emo i wanna die in podobno. folk k pa to dela ma pa drugačne probleme in dvomm da je kdo od tistih “emotou” ki so napisal svoj post tuki z tritisoč jokajočimi smajliji in se podpisal z imenom ki usebuje emo kdaj meu v rok žiletko al pa se sploh rezu. če že s plastiko pa to sam zato dab vidl kako je ker pač ja če otroku rečeš ne bo naredu glih kontra.če napišeš neki prot emotom bo vedno več emotou hodil po čopovi z črnobelimi čevli pa hlačami pa majcami pa nevem kaj en kurac bo pa ker emo. in če je kdo opazu, vedno več emotou gre zdj v techno sceno, vedno več “emotou” posluša tako musko, in tko kot se nj bi do zdj rezal bodo zdj jemal razne tablete pa bo spet nou problem.
25.05.2008 ob 16:32
Matjaž pravi:
No, da dodam se en del pri vsem skupaj…
Ker tukaj poteka neke vrste debata in vsak stoji za svojim komentarjem z nekimi dejstvi. No, vsak pa pove po svoje kaj emo pravzaprav je.
Emo je to… Emo ni tak…. emoti vozijo vlake… emoti bla bla bla
No, hocem povedati, da ne rabite se nekaj pretegovati na vse strani s tem, ko hocete dokazati da imate najbolj prav, vsaj pri definiciji Emo osebka - ker ga ne morete. Tukaj ni nic definiranega tocno ker ni uradno tako da se spreminja glede na kraj ter čas.
lp
25.05.2008 ob 17:12
Morska pravi:
Razni fenomeni kot so emo in podobna poimenovanja so mi bolj ali manj tuji, ker nimam direktnega stika s t.i. pripadniki ali kako se jim reče. Nekako si razlagam, da gre za neke vrste pripadnost skupini, kjer veljajo določena pravila oziroma norme, ki se jih člani pač držijo iz svoje potrebe po pripadnosti in sprejetju.
S samopoškodovanjem imam tudi sama izkušnje, ki so ravno tako sovpadale z neke vrste pripadnostjo. Vreznine so bile na nek način sredstvo komunikacije, s katerim smo sporočali, kaj se v nas dogaja in kar smo vsi razumeli. Na tej podlagi smo dobili tudi pričakovan odziv. Odzivi tistih, ki niso bili vključeni v skupino, so seveda bili negativni, kar pa je vsaj do določene mere bilo celo pozitivno, saj smo vendar mi bili “drugačni” in je to bila samo potrditev le tega.
Kar se mene tiče, gre pri samopoškodovanju zato, da se bolečina, ki jo čutiš, spremeni v nekaj “oprijemljivega”, s čimer nato postane bolj obvladljiva. Lažje se je naprimer soočiti s telesno kot psihično bolečino. Prav tako le ta s tem postane opazna, s čimer lahko dobimo pomoč, za kater o morebiti ne znamo drugače prositi. Mislim, da je iskanje pomoči vsekakor vključeno v to. Lahko pa gre tudi za samokaznovanje, kar pomeni občutek krivde, ki pa je lahko neprimerna in jo je potrebno raziskati.
Vsekakor pa je v takih pojavih vsaj ena pozitivna stvar in to je ta, da jo lahko opazimo, kar nam daje možnost odziva in preprečevanja stopnjevanja, ki res lahko privede tudi do konkretnejših akcij proti sebi.
25.05.2008 ob 17:31
Starševstvo + » Emo look ali zakaj ne dovolim hčeri, da si pobarva lase in naredi petardo pravi:
[...] ta imidž ji ne odgovarja, prav tako ne njihova glasba. Tavelika pa se je v tem našla, vse, razen rezanja, ji sede in to je to. Moj EMO. In koliko imam jaz pri [...]
20.07.2008 ob 15:31