Kako sem preživela to avtomobilsko nesrečo mi nikoli ne bo jasno
Nekoč pre dacvnmi časi, sem imela avto Opel Vectra. To ni bil navaden avto, temveč je imel CD opremo in šibedah in anteno, ki se je od prižiganju radia dvignila (in tako sem jo v Avtopralnici enkrat zlomila, ker sem med pranjem prižgala avto :) ).
Avto je bil podaljšek mojega ega ( naslednica Vectre Omega, pa še podaljšek česa drugega :) ). V tistih časih sem spoznala kako moški trzajo na pleh in da so glede tega povsem enakovredni ženskam.
Skratka … avto je bil vreden svojega denarja in v največji užitek mi je bila vožnja z njim. bil je nadvse udoben, prostoren (no, Omega je bila še bolj prostorna, ampak tisto je bila že nerpemičnina), skratka sanje. A zgodilo se je, kar se rado zgodi - karambol.
Nekega lepega dneva sem se vozila iz Kranja proti Brniku kar mi na križišču, kjer se zavija na AO za Jesenice, pot prekriža Golf. Moj lep avto je doživel totalko, ki je zgledala takole:
In končno moj sedež …
Ne, ne vem, kako sem preživela, saj je bilo vse okoli mene razsuto. Balzino sem dobila direktno v obraz in opekline so bile bojda neizbežne. Z levim kolenom se udarila v armaturo in počila eno izmed kolenskih kosti. Ven se zlezla čez okno in spomnim se, da so se reševalci čudili, da sploh lahko pridem ven.
Človek, ki se je zaletel vame, je imel polomljene noge in roke. Sonce mu je zameglilo pogled in ni videl, da mu prihajam nasproti. Z mesta je zavil levo na desno, jaz pa sem mu pripeljala nasproti.
In kako se je izteklo? Avto sem prodala za 80.000 sit, odškodnine sem dobila 500.000 sit, niti po nesreči pa si nisem mogla kupit novega oz. enakega avta kot sem ga imela.
Ja vem, nategnili so me, kot sem dolga in široka, ampak bolj kot to me še vedno fascinira dejstvo, da sem preživela. In pa, jasno, reakcija mojih staršev, ki sta se takrat peljala mimo kraja nesreče.
huh …
21.07.2008 ob 19:44