Hvala Američanom za družino Hakstbl
Ko sem to nanizanko gledala prvič sem jo gledala skozi oči otroka. Najstnika. In želela sem si, da bi imela taka starša, ki bi znala na tako prefinjen način vzgajati otroke, hkrati pa bi se dobro razumela med seboj.
Ko danes ponovno gledam to nanizanko jo gledam skozi oči starša. Starša, ki ima dva otroka v najstniških letih in ki počneta podobne stvari kot otroci v družini Hakstbl.
Priznam, da se marsikdaj najdem v podobnih situacijah kot starša v nanizanki. Ko ne vem točno kaj naj naredim; ko bi mi prav prišel posvet s kom drugim; ko se vsedem na rob postelje in s hčerama pokramljam o dogodku, ki nas je postavil v točno določen položaj. In skoraj ne mien epizoda, v kateri ne bi našla nekaj, kar mi da misliti, o čemer se lahko pogovorim s hčerama.
Nabolj zanimivo pri vsem skupaj pa je, da tudi hčeri, tako kot sem jaz včasih, ob gledanju nanizanke zavzdihneta, da bi imeli taka starša. :)
duko pravi:
Pa ja ne, da je tvoje znanje angleščine “v nulo” omejeno na fonetičen zapis?
26.07.2008 ob 11:18
notoriousBIG pravi:
haha mene tudi zanima?
29.07.2008 ob 12:35