Kako težko je včasih biti starš in sprejeti resnico
Že nekaj časa opažam pri svojih hčerah nekaj, kar kot Katarina razumem in sprejmem, kot mamo pa mi je strašno hudo in iščem v sebi odgovore, zaka je tako, čeravno je jasno kot na dlani, da je temu tako zato, ker sta si hčeri … različni, kot smo si pač različni ljudje.
Nočem tega videt, delam se, da tega ni, še vedno jima govorim isto kot vsa leta do sedaj, pa vendar je vedno bolj očitno, da ne bo tako in strah me je dne, ko bo tavelika odšla in bova s tamalo ostali sami in bo resnica butnila na dan. Če bi bilo po moje ne bi, ampak … Mogoče pa ne bo tako …
Tavelika mi je tako podobna. Včasih, ko jo opazujem, se ujamem v razmišljanju o tem, v kakšno žensko bi odrasla, če bi imela drugačno otroštvo, druge starše, če bi rasla v drugačnem okolju, med drugačnimi ljudmi … Kar nekaj lastnosti imam, ki jih najbrž ne bi imela, če bi … Pa ni tistega “če”, je samo to kar je in vse kar mi ostane je to, da gledam taveliko, se vidim v njej in ji pustim, da je to kar je, in je ne omejujem in posiljujem z nečim, kar ni. In ni tudi to, kar bi si jaz želela da je. Tega ne potrebuje, ni take sorte in nič ne pomaga, da se meni trga srce zaradi tega.
Mogoče … mogoče bo pa potem, ko bo odrasla, drugače, si mislim. Ali pa si dajem lažne upe, čeprav že vnaprej dvomim, da bo kaj drugače. Še bolj po udarilo na dan, če je to “podedovana” lastnost in vsa ta leta, ko sem delala na tem, da bi bilo drugače, so pri tem povsem nepomembna.
Obe imam rada za umret, a kot mama in kot človek mora sprejet njune različnosti in sprejeti tudi to, da mogoče ne bo tako, kot sem si želela, kot sem se trudila, da bi bilo. Kako težko je včasih biti starš in sprejeti resnico.
poznam. in se strinjam z napisanim.
17.11.2008 ob 20:46
Veličina starševstva je ravno v tem, da spustiš, ko je čas.
17.11.2008 ob 20:55
stara vešča pravi:
Ni lahko biti odgovoren za vzgojo otrok v enostarševski družini..,pravzaprav se šele z leti in odraščanjem otrok pokaže, da niso bili poglavitni primanjkljaji v materilanem smislu vzdrževanja družine.. ampak je očitno viden manjko drugega starša.
Tvoji deklici sta pogosto morali biti zelo samostojni…in to ni očitek, da ne bo pomote..ampak jasno je, da je tavelika prepričana, da te ne potrebuje več…pravzaprav seti je najbrž že postavila po robu in uredila zadeve, tako, kot se je njej zdelo prav in ko si prvič popustila…si jo že spustila….
Mogoče je pa vse skupaj samo obdobje najstništva, ko pač mora pametnejši odnehat…in to si zagotovo ti MAMA.
18.11.2008 ob 02:18
katarina pravi:
hmmm … v postu je sicer govora o karakterni lastnosti, ki jo opažam pri taveliki in ki jo imam tdi jaz. zato jo kot človek razumem, kot mama pa je raje ne bi videla. sem ji dala posta za prebrat, sva se o tem pogovorili, je rekla, da ne čuti čisto tako in … ok, potem ni tako. upam, da ni, čeprav tudi ni narobe, če je tako. ni slaba lastnost, še zdaleč ne, samo … imam dve hčeri … pa se potem ta dva dejstva na nek poseben način izključujeta med seboj.
18.11.2008 ob 07:22
Mateja pravi:
Ah poznam to Katarina.Tko kot si ti ti, tko je ona taka kot je.Vem da je včasih v otroku videti, del tebe, karakter, karkoli, navadno tisto, kar si ne želimo, ampak tko pač je.
Tudi jaz v moji vidim nekaj sebe, pa me včasih kr mal stisne in si mislim, joj a ne bi lohk to preskočila, a glih to je mogla pobrat….pa ravn tko ni nič slabega.
Drži se, veš pa da je zdaj v obdobju ko si ji ti na zadnjem mestu, pa ne bit zarad tega žalostna, še vedno te ima rada, sam zdaj je vse drugo bolj pomembno.
18.11.2008 ob 10:09
Mateja pravi:
Zmejenu, z veseljem.
18.11.2008 ob 10:19
katarina pravi:
mateja:
hvala. sej ta lastnost je sicer zlo super, ampak v kontekstu sestrstva pa je … ti bom razložila ob kavi.
18.11.2008 ob 10:20
ha, ja, starševstvo … gledam mojega sina, v čem je podoben meni, v čem je podoben očetu, kaj ima svojega ….
včasih mi je pri kaki stvari kar hudo, ker vidim, da trmasto vztraja pri svojem, pa vidim, da je narobe …
sem se naučila ugriznit v jezik … ene stvari mora sam spoznati in nekatere napake sam narediti, čeprav so bile nekoč tudi moje ali pa od njegovega očeta….
nabira si svoje izkušnje, jaz pa lahko to gledam, spremljam, včasih modrujem, včasih svetujem, včasih pa moram bit tiho … drugače ne gre.
20.11.2008 ob 15:57
pa bela je bela cesta, se trudim komentar spustit pri tvojem 1001 postu, pa ne morem , šmrk….
20.11.2008 ob 15:59