Moja otroka nista moja last
Z mojima hčerama živim že 14 oziroma 12 let. V tem času sem se strašno navezala nanju in velik del moje srčne strani pripada njima. Moje življenje je z njima dobilo popolnoma nov smisel in čeravno sem bila mlada, ko sem ju rodila, prvo pri nepolnih 21, drugo leto in pol kasneje, bi ju, če bi spet živela, imela prav tako zelo kmalu. Se mi zdi, da je bilo vse tako … spontano, brez živčnosti in kompliciranja. Kar naenkrat sta shodili, šli v vrtec, nato v šolo in zdaj … zdaj bosta šli kmalu v srednjo šolo.
Letošnje leto pomeni za mojo družino definitivno prelomnico otroštva in mladostništva. Prvič sta sami odločali kako bosta preživeli dopoldneve; bosta šli na bazen ali ne; bosta hodili skupaj ali ne; si bosta kuhali ali ne; bosta šli k očetu na počitnice ali ne. Prvič sem jima dala denar za to, da sta nakupovali hrano, si planirali pohajanja s prijateljicami po mestu. Nič več nisem slišala »Mami, kupi hrano« ampak »Mami daj denar, da si kupiva hrano«. Sprva je bilo vse skupaj zame šokantno, saj sta bili hčeri izredno samostojni in sem bila bolj ko ne samo »financ minister«, potem pa sem pomislila na to, da to najbrž pomeni to, čemur veliko staršev pravi, da se otroci odcepljajo od njih. Da gredo svojo pot, postajajo samostojni, sami odločajo o sebi, svojem prostem času, prijateljih in hobijih in celo o tem kako bodo porabili svoj denar in celo kdaj ga bodo porabili.
Prihodnje leto gre najstarejša hči v srednjo šolo. Odločile smo se, glede na to, da sem kupila hišo v Prlekiji in se bom preselila tja, da bo šla v internat, mlajša hči čez dve leti za njo. To bo velik korak za mene kot starša in za njo kot otroka, ki je 15 let bolj ko ne sleherni dan preživel s svojo mamo. In če je v našem okolju sila neobičajno, da gre otrok v internat, je to v Prlekiji in Prekmurju nekaj samoumevnega. Ne za vse, za veliko otrok pač. Zdaj pa se s tem dejstvom soočam tudi sama in na meni je, da predelam svoje občutke tako glede dejstva, da moji hčeri nista več majhni punčki, ki bi hodili spat po risanki in bi jima zjutraj spletala kitke, kot glede dejstva, da sem še vedno pomembna oseba v njunem življenju, vendar pa ju moram spuščati stran od sebe, da bosta lahko od mene odšli in se kasneje vrnili kot moji prijateljici.
Priznam, da mi je včasih strašno hudo. Sedim v tišini sama s seboj in se spominjam njunega otroštva, ko sta hodili k meni spat, ko sem ju crkljala, ko smo se hodile na igrišče igrat, ko sta mi risali risbice in mi pripravili zajtrk s kruhom, na katerega sta položili rožice. Ko sem ju rodila, ko sem ju dobila v svoje naročje in jima odprla svoje srce in dušo mi nihče ni rekel, da bosta nekega dne začeli živeti po svoje; da se ne bosta več crkljali z mano, mi nosili risbic, da bodo v njuna srca počasi toda zagotovo vstopali tudi drugi ljudje, da se bo naš skupni čas skrčil in bosta svoj čas namenili drugim ljudem. In čeravno sem se tega na razumskem nivoju zavedala, me na srčni strani boli. Ker vem, da bosta šli, da morata it in da nista moji.
Sta moji hčeri, nista pa moja last. In tako kot mama medvedka spusti v svet svojega mladiča, tako kot ptičji mladiči odletijo po svoje, tako bosta šli moji hčeri. Z vsem, kar jima bom do takrat dala v njun nahrbtnik – dobre nasvete, delovne navade, odnose do okolja in ljudi, življenjski optimizem, opozorila in dobre želje. Le upam lahko, da bo v njem čimmanj slabih stvari, da bosta potem, ko bosta odšli, prišli z veseljem nazaj in jima bom lahko prijateljica, tolažnica, ko me bosta potrebovali in ko jima bo hudo.
Kolumna 7 dni, 19.11.2008
Luka pravi:
Sej res.
21.11.2008 ob 13:11
1tastar pravi:
Upam, da bosta kmalu pozabili na tvoje dobre nasvete
22.11.2008 ob 12:02
stara vešča pravi:
Presenečena sem nad dejstvom, da je tvoja kolumna za v časopis “nežnejša varianta ” tistega, kar napišeš na svoj blog…
Lepi, umirjeni stavki, nič žolča,ena sama, lepa, menda resnična pravljica o skupnem življenju.
- je primerno, da 12 leten otrok sam odloča, kako bo preživel dopoldneve? aja v nadaljevanju se skriva odgovor… bosta šli, bosta skuhali..seveda 14 letnica je prevzela vlogo hm..vsaj varuške…
- ko sediš v tišini in se spominjaš nujnega otroštva…hm 12 let stara deklica, ki si sama kuha, sama nakupuje, sama razpolaga s svojim prostim časom,…ki je šele prestopila prag najstništva…najbrž ni več otrok?
- ” hodili sta k meni spat”…aha.. sedaj imam odgovor na to do kdaj je bila 12 let stara deklica otrok…do 6 let nazaj…ko njena mama še ni imela ljubimca pri sebi
- delo od 7 zjutraj do 16 ure popoldne ali več in hkrati študij, dodatno delo in številni ljubimci….le kdaj so se zgodili skupni trenutki, skupno preživljanje časa…
- živali v naravi( ponavadi samice )včasih v ekstremnih primerih prezgodaj zapustijo mladiče, ki so šibkejši, zato, da poskrbijo za mladiče, ki imajo več možnosti za preživetje, v normalnih razmerah pa živalski starši skrbijo za mladiča, dokler ne odraste, dokler ni spolno dozorel in je spososben sam poiskati partnerja za novo življenje.
Iz neke oddaje,…mladostnice se pretepajo v šoli in pred šolo….
Skupna ugotovitev navzočih, ..pomanjkanje vzgoje v primarnih družinah, starš mora otroku in mladostniku postaviti meje, od mladostnika ( govora je bilo o otrocih po 15 letu starosti ) lahko zahtevaš odgovornost, ki je njegovim letom primerna, če starševska vzgoja poteka v smislu prijateljstva, tvegamo, da se otroci izgubijo v svetu.
Mlado drevo je potrebno podpreti s trdnim količkom, da lahko kljubuje vplivom iz okolja in zraste v mogočno drevo s trdnimi koreninami v oporo.
In ker sem sama mama želim vse dobro tebi in tvojima deklicama
22.11.2008 ob 19:18
katarina,
kar koli boš še napisala in kar si napisala, ne bo nikoli razumeljeno tako kot sama razmišljaš…, itak
ima pa stara vešča nekaj dobrih pomislekov, s akterimi se strinjam,
je pa res to, da vsak starš najbolje pozna svojega otroka
in vzgoja je odvisna od starša in ne sosedov 
22.11.2008 ob 19:43
stara vešča,
pojdi na Tajsko, Indijo in še kam. Boš videla od katerega leta starosti že delajo otroci. Od desetega ali še prej.
In če Katarina vzgaja svoja otroka v odrasla človeka, sem tudi jaz mnenja, da jima ne more delo škodovati.
Ujčkati otroke do 20, 25, ali 30 leta je pa res nesmisel, se ti ne zdi?
mMalo sem se pošalila. Sem pa mnenja, da je treba otroke zgodaj učiti, kaj pomeni delo.
In če bi to vsi počeli, bi sedaj mladci – vsi delali – in ne se ukvarjali z bedarijami, ker pač drugega ne znajo delati.
kaj meniš?
22.11.2008 ob 19:47
Rak pravi:
Katarina, verjemi “stari vešči” tisto o kolu za mlado drevo. Če kadaj, ga punci rabita sedaj in še malo časa. V tem obdobju se drevo zlomi ali ojača. V tem obdobju se pridobijo delovne navade in spoznanja. Kasneje je po mojem prepozno. Morda izjemoma. Vso srečo, tebi in njima, ostalo smo pa starši do otrok v tem času odraščanja itak dolžni. Sreča je samo dodatek.
22.11.2008 ob 20:16
Vanja pravi:
Katarina v bistvu ti je stara vešča zelo fouš za ves dober fuk, ki si ga imela. Kdo ji je kriv? pa bi fukala, ko je boil cajt;-)
Se opravičujem stara vešča za svojo vulgarnost-ampak iz tvojih komentarjev ne zasledim dobronameronsti temveč zavestno negativiziranje prav vsega….kar seveda ni realno. Katarina ga kaj poserje..tako kot mi vsi…amapk ti bi rada linč…
22.11.2008 ob 21:28
miša pravi:
Gliha skup štriha!!!
22.11.2008 ob 22:21
Vanja pravi:
madona si brihtna!
22.11.2008 ob 22:32
stara vešča pravi:
Draga Vanja….če bi mi bilo do linča….bi samo zavrtela telefon in spusila anonimno sporočilo na socialno službo ali pa še bolje…na policijo, ki mora odreagirati TAKOJ!!!!…., da je 12 leten otrok sam doma in se reže ( mogoče si dela piercing ) ali še bolje….sam se ponoči sprehaja po mestu…medtem, ko njegova mama uživa z ljubimcem na drugem koncu Slovenije.
Glede prvega odstavka bi pa rekla..:-)))
včasih leta ne prinesejo modrosti v mišljenju in primernosti v izražanju…tako da, sprejmem tvoje opravičilo, ki si mi ga izrekla za svoje vulgarno izražanje.
In draga moja še nasvetek…pesmica , ki mi je neizmerno všeč in ki včasih začini moje ljubljenje z Mojim, jaaaaaa samo z Mojim….
ADI SMOLAR
Vsak jezik ima nekaj grdih besed.
So njih avtorji zdavnaj že šli na drug svet.
No med njimi beseda je fuk. Velik greh!
Ob njej le skrivaj gre spodobnim na smeh.
Beseda je glagol. Pomeni? Vemo:
početje ob katerem je dvema lepo!
Govori in na stene jo piše svojat.
Ostali se moramo fuka sramvat!
Tri črke, nič krive so: K, F in U
Primerne za KUFer, za FiKUs, Kung Fu
Če pa skup so kot fuk, dvigne se dost prahu!
V tem vrstnem redu so velik tabu!!!
Čist mirno lahko rečem: posilstvo, umor,
streljanje, obešanje, klanje, zakol …
Če drl se bom: “VOJNA”" bo cenzorjem prav!
Če šepnil bom: “fuk”, vik in krik bo nastal!
Je ura pol osem zvečer, zrem v ekran:
en kup ustreljenih, vmes en zaklan …
Bi bolš blo, ljudje, vam povem v poduk
če bi na svetu obstajal le FUK.
22.11.2008 ob 22:59
stara vešča pravi:
Vlatka….bom raje kaj napisala pri tebi…ko me bo tema zanimala…
Veš, vsi starši svoje otroke vzgajamo, da bi bili nekoč odgovorni odrasli, ampak prava vzgoja mora biti letom in času primerna…pravi moj zelo dober prijatelj, torej 12 letnega otroka ne morem primerjati z 20-letnikom.
Žal tudi nikakor ne morem primerjati razmer v Indiji in pri nas, čeprav bi si jaz sama želela, da bi vsi indijski otroci živeli vsaj tako dobro, kot večina naših.
lep večer
22.11.2008 ob 23:09
miša pravi:
Ups!
Gliha vkup štriha!!!
22.11.2008 ob 23:36
Tiana pravi:
Stara vešča; tokrat si pa bila res ostra. Mislim, da je kolumna napisana zelo blago. Mogoče komentiraš iz vedenja, ki si ga pridobila pri prebiranju bloga v minulem času. Sama Kolumna mi ni sporna.
Ni mi sporno, če kdaj pa kdaj 12 in 14 letnici sami odločata o tem, ali bi radi šli na bazen ali bi preživeli dan pred TV-jem (predvidevam da je šlo za čas počitnic); nič spornega se mi ne zdi, če gresta sami nakupovat… če je to vse pogojeno z dogovorom. Mislim, da je kakšno leto kar so bolj izjeme kot pravilo, da se moj srednješolec več ne pocarta vsak dan z mano. Vendar pride, se stisne sampak samo takrat, ko on to želi. Žal. Odrašča. In Bog mi je priča, kako bi ga še pocartala…pa mu “moram” pustiti pot, da odhaja…
Primerjava naših otrok z otroki v Indiji ali kje drugje (Somaliji npr.) ne vzdrži. Ni šans. Neprimerljivo.
Stara vešča, tudi jaz delam od 7. do 16. ure; tudi jaz vmes delam še kaj drugo…in ni dolžina dneva, ki ga preživim z mojim otrokom merodajna ampak kvaliteta tistega časa, ko sva skupaj. Da poteka pogovor, da izmenjujeva mnenja, da se kregava, se smejmo, se skupaj (še zmeraj) igramo, da me čuti in da čutim jaz njega… Bolje samo urco na dan, kot cel dan biti skupaj pa vendar živeti drug mimo drugega (ogromno zakoncev je npr. takih in popolnoma isto je pri starševski vzgoji). In še nekaj sem ugotovila; največ, najkvalitetnejši in iskreni so pogovori med vožnjo z avtomobilom. Ko sva v avtomobilu samo dva. Nekaka intima se naseli v avtu in takrat zvem vse, kar želim (in še malo več).
Imamo tudi dogovor, da lahko kdaj tudi določita temo-informacijo o kateri se pogovorimo vendar te teme več nikoli ne načenjamo – razen na njuno željo.
Konkretno: ko je hčerka želela tampone. Temo je načela z listkom na moji postelji. Sedaj ko je (skoraj) odrasla se mi to zdi smešno…takrat pa mi je bilo to ganljivo.
23.11.2008 ob 07:59
Vanja pravi:
stara vešča, ja pesmica je lušna in zelo resnična-me veseli, da se tukaj”najdeva” Kljub vsemu menim,da če se ti ne bi šlo za “linč” in bi te resnično vodila skrb za Katarinini deklici, bi pač poklicala socialno. Tako pa s socialno nekako neposredno groziš -da dokažeš neki svoj prav. in zanimivo, zelo ti gredo v nos Katarinini ljubimci, očetove ljubice pa niti ne. Zdaj pa še ena resničmna zgodba o deklici, zdaj že 23.letni žernski, ki je ćživela z mamo samohranilko-policajko-zelo zaščitniško. Ženska po razhodu z možem ni imela nobenih ljubimcev več, vso svojo pozornost je skoncentrirala na hčerko, nadzirala jo je na vsakem koraku, preverjala njen urin, če ni slučajno kadila trave itd. Da ne govorim tem, da ni smela nikamor, da so bileše tako nedolžne najstniške zabave balgoslovljenje z materinskim nezaupanjem, strahom in grozo….da bo nekoč odšla. Še sedaj ji mama govovri, da so moški grozni, da naj se jih izogiba in zaradi dihanja za ovratnik pri 23. letih dekle nima še nobenih seksuualnih izkušenj. Zadnjič ji je mama prav konkretno omenila, če se spomni primera pred dvemi leti, ko je mama ubila svojo hčerko. Nato je dejala, da bi tudi sama naredila isto, če bi se ona kurbala in se ne bi obnašala tako kot jo je ona vzgajala. Torej nedvomna grožnja sstrani psiho mame policajke. Ker je hčerkla očitno “njena lastnina”. Boš poklicala socialno, stara vešča? boš sploh koga poklicala’ Kaj boš storila v tem primeru? Aja, 23.letnica tudi nima nobenega pircinga. in njena mama se ne “vlači” z ljubimci naokrog …toprej je verjetno vse lepo in prav mar ne?
23.11.2008 ob 09:07
o vzgoji imamo- seveda- različno mnenje, zato pa je danes ….TAKO KOT JE
jaz sem bila mičkeno bolj stroga mama, dokaj dosledna in pri nekaterih stvareh brezkompromisna. Seveda takrat, ko je bilo to potrebno. To pa je čas DO okoli 10 leta. če do takrat star ne nauči otroka nekega reda, je velikokrat, žal, potem prepozno.
Tudi pri nas so bili velikokrat sami- pa kaj? Kontrolirala jih je sicer mama, a jih ni “držala za rokico”. Vsi moji 4 otroci so se – po sili potreb- naučili kuhati, peči, ZNAJO poskrbeti zase v vseh pomenih te besede.
denarja pa jim NIKOLI nisem dajala v obliki kakšne žepnine. Zakaj? Kar so dobili za RD, novo leto ali kar tako, so pač hranili in si potem sami kupovali kakšne malenkosti. Velikokrat pa se jim je prisluženega denarja zdelo škoda trackati
Trudila sem se, da nisem špadala na finte “to pa imajo že vsi v razredu” in danes vem, da se mi je zelo obrestovalo.
23.11.2008 ob 09:10
P.S.
da otroci NISO moja last?!?
Seveda so.
Čigavi pa so ? Sosedovi?
od nekoga morajo biti.
Moji so.
Normalno.
O tem, čigavi so, nisem nikoli dvomila
.-)
Zato pa se danes, ko so že že ven iz najhujših mladostniških norij, tako zelo dobro razumemo.
In upam, da tudi oni vedo in čutijo, da sem pa tudi jaz njihova last…
Da nisem kr ena, ki je padla s prve hruške
23.11.2008 ob 09:14
Vanja pravi:
Biti last nekoga in biti ljubljen je velika razlika!
23.11.2008 ob 09:23
milena (mica) pravi:
seveda.
sicer pa veš, da sem se mičkeno pohecala
23.11.2008 ob 09:27
Igor Đukanović pravi:
Mica, ni mi všeč, da se o ljudeh govori kot o lastnini. Ja, moj najdražji mož, a nikakor moja lastnina.
Strinjam se s teboj, da moraš red pri otrocih privzgojiti zelo zgodaj, ker je pri najstnikih že prepozno, a se ne strinjam, da ne smejo razpolagati z denarjem. Res mi nismo imeli svojih telefonov, a imeli smo svoje ročne ure, kar naši starši niso. Mislim, da je sedanjo generacijo nujno čimprej naučiti ravnati samostojno z denarjem.
In še glede počitnic doma. Tudi jaz sem pri 12-tih med šolskimi počitnicami ostajal sam doma z leto in pol mlajšo sestro. Mama je takrat začela hoditi v službo. S sestro sva jo prav podila, naj si končno najde službo in neha samo načrtovati. Da si bova že sama poskrbela, da ne bova lačna.
Ko zdaj gledam nazaj, vidim, da bi res bilo dobro, da bi se nekdo imel takrat več časa ukvarjati z menoj. A ni sile. Tudi popoldnevi so dovolj dolgi. Da pa lepo vzgojeni najstniki ne bi mogli preživeti dopoldneva sami. Vse kar je prav.
23.11.2008 ob 09:36
Igor Đukanović pravi:
A sočasno pišemo.
23.11.2008 ob 09:37
milena (mica) pravi:
no, Igor, ker si že glih ti, še tebi odgovorim, potem pa grem delat
tudi s teboj se strinjam, valda.
vendar…mar ni lepšega kot če slišiš MOJ Najdražji?
ali pa samo”moj…moj…moj”…
Pač odvisno od situacije
In kaj odraža besedica “moj” drugega kot nekakšno “lastnino”?
PS
Pa en nasmešek prosim, no!!
23.11.2008 ob 09:41
Igor Đukanović pravi:
23.11.2008 ob 09:47
stara vešča,
ni primerljivo, se strinjam, a delo krepi človeka.
Kdor dela, nima časa za neumnosti.
Saj to res ne pomeni, da bi morali otroci hoditi v šolo, pa še ves dan delati
, se mi zdi pa prav, da znajo vsaj pospraviti za sabo, si kaj pripraviti za pod zob, itd..
Če bi pa malo kopali kje na njivi, ali delali kaj drugega, tudi ni zgubljen čas.
Itak je lahko tudi delo zabava.
23.11.2008 ob 17:14
katarina pravi:
važno, da se vam dogaja.
nina … samo kratka replika tebi na tvoje natolcevanje … moji hčeri nista NIKOLI zares SAMI doma, ker je njun oče v bližini in ju za vikende pride ali pogledat ali pa sta z njim. to, da gresta z mano vsakih 14 dni oz. 1x na mesec gor je posledica DOGOVORA, z Mojim uživava tudi v kranju z njima. ne rabim hodit gor bit sama z njim. res mi ni nasno to primitivno razmišljanje.
in glede socialne … da te ni sram, da se lahko spustiš tako nizko in kljub temu, da sem opisala kako smo rešile rezanje in da tega že dolgo ne počne več in da je vse ok še vedno to mečeš naprej. si tko omejena al drkaš na take stvari?
ne bom secirala vseh tvojim komentarjev, ker se mi jih ne da in ker so demantiji napisani v blogu. bom pa naredila takole … še en tak komentar, in ne boš imela več možnosti an tem blogu komentirati. ali se boš do mene obnašala spoštljivo ali pa se ne boš oglašala. tvoja odločitev.
kaj pomeni “moja lastnina” je zelo jasno in nedvoumno. ker si moj, lahko s tabo počnem kar hoćem. lahko te božam, lahko te tepem, lahko te ljubim lahko te ubijem. ker si moj boš delal tako kot pravim jaz. vedno. in jaz sem glavni, ti pa si pod mano. – moji hčeri nista moja lastnina. pika.
23.11.2008 ob 18:19
miša pravi:
Kadar mačke ni doma, miši plešejo…
23.11.2008 ob 18:23
Starševstvo + » Stari Vešči v opomin, drugim pa na znanje pravi:
[...] post se nanaša na prejšnjega – Moja otroka nista moja last , pod katerim je Stara Vešča – Nina zlila svoj žolč. Najbrž zato, ker … ne vem. Ne razume [...]
23.11.2008 ob 19:10
stara vešča pravi:
…ko sem videla tvojo fotko v Oni sem šele pogruntala, da sva se že srečali, ob tistem srečanju sem pomislila…hm kakšna baba, ima glas, kot moški…in to je bilo vse…
marsikaj mi je sedaj bolj jasno, predvsem to, da imaš svojo ceno…na blogu si lahko diktator in stresaš svoj žolč na tiste, ki imajo drugačno mnenje, v čaospisu pa si ne upaš…niti ene same ostre besedice, seveda tudi ti imaš svojo ceno in časopis ti plačuje za “lepe zgodbice”
Mladostniki, ki sem jim vzgijtelj v našem zavodu , prihajajo iz “prav tako urejenih družin, okolij, večina iz enostarševskih družin…” je to goli slučaj?..pravzaprav ni pomembno…
Kot si ti dala prebrati tvoj blog svoji hčeri,, so “moji ” fantje sledili temu, kdaj se boš pojavila tukaj…in moja odločitev je bila, da se ne oglasim več..
Ampak so insistirali, da ti napišem v njihovem besednjaku… :” DOL MI VISI, ČE ME BRIŠEŠ” !!!
VSE DOBRO DRAGA MOJA
23.11.2008 ob 19:22
… in mene naj bi to bolelo …
to ni tvoja odločitev, ampak je moja odločitev.
lahko pa si jo, seveda, vzameš za svojo.
23.11.2008 ob 19:28
Igor Đukanović pravi:
Objavljaš v Oni? Wow. Čestitke.
23.11.2008 ob 19:36
Vanja pravi:
Stara vešča, bi ti bilo lažje, če Katarino kar takoj zažgemo na grmadi, njeni hčeri pa vtaknemo v zavod kjer mlade zafuravajo tebi podobni duhovi s pomanjkanjem srčne kulture?
Sicer pa se mi zdi, da iz tvojega komentarja veje ena sama foušija, foušija zaradi One, foušija zaradi ljubimcev…madona le kako taka baba z moškim glasom kot praviš, pri tebi pa zelo verjetno suša…Ženske smo po naravi zapšeljivke, če nam ne gre, lahko postanemo tudi zafrustrirane in zlobne…
23.11.2008 ob 20:58
katarina pravi:
Igor: ne objavljam v Oni, samo tu in tam se pojavm v kakšnem članku.
Vanja: pa sej to, kar je napisala glede Zavodov tudi ne pije vode. To je sama žlehtnoba in usmerjeno žaljenje. če pa ni res, pa bi rada videla raziskavo an temo od kod prihajajo otroci, ki so v zavodih. v enem izmed nih sem delala prakso in ne spomnim se, da bi bil en sam otrok iz enostarševske družine. pa niti ni pomembno to, pomembno je, da se na tak način ne sme sproščati svoje zlobe in primitivizma. sploh ne ljudje, ki naj bi kao delali na občutljivih področjih. je pa zanimivo, koliko ljudi mene pozna, jaz pa njih ne.
)) se temu reče slava? 
))) in celo moški glas imam? je res? dejti povej svoje mnenje.
24.11.2008 ob 07:22
Vanja pravi:
temperamenta ženska si, glas se pa meni ne zdi prav nič moški, je pa res, da oddajaš neko moč, in jah to gre nekaterim ljudem v nos. kot jim gre v nos, če objavljaš v Oni, ali pa si vesel in dobre volje…že najdejo kaj. In takole privoščljivo napovedovanje kako so po večini vsi otroci v Zavodih iz enostarševskih družin…kaj to pomeni? Družine so takšne, ki dajo otroku ljubezen, podporo in razumevanje,ali pa je ne dajo. Kakašna je pa sestava znotraj te družine je pa nepomembno. Poznam družino babica vnuk…in oče vsake toliko časa nekje in umrla mama…pa je fant uspešen in srečen človek…sedaj sicer nekje v Avstraliji, z babico ima pa še vedno redne stike…a to pa ni bila družina ali kaj?
Ne sekiraj se Katarina, vedno se najdejo ljudje, ki bodo našli nekaj kar je drugače od njihovega kurnika in te bodo zaradi tega hoteli zasramovati in poniževati…takšni pač smo v tej zatohli dolini šentflorjanski…Zato se pa vsak trideseti fenta…..no ja, verjetno so prav vsi iz enostarševskih družin
24.11.2008 ob 08:15
Katarina,
očitno nisi bila že dolgo na mojem blogu*??
Ljudje, ki jim kaj ni všeč, ker drugi razmišljajo s svojo glavo, so zato drugi krivi!
Zanimivo, a ne, da pa ljudje, ki razmišljamo s svojo glavo nikogar ne krivimo?
P.S.
Še dobro, da je vse več ljudi, ki vemo, zakaj glavo imamo.
26.11.2008 ob 00:45