Vzroki za nastanek enostarševskih družin – II. del
Najbolj žalosten razlog za razhod partnerjev je bolezen. Take zgodbe bolijo na prav poseben način. Pred leti sem spoznala žensko od katere se je mož ločil potem, ko so ji zdravniki povedali, da ima pred seboj samo še kakšno leto ali dve življenja. Kako žalostno jo je bilo gledati, uničeno že zaradi bolezni, potem še zaradi ločitve. Niti ni vedela povedati kaj jo bolj boli, vsekakor pa je bilo od njenega moža skrajno brezčutno in nečloveško, da je prihajal k njen po otroke s svojo novo partnerico, za katero se je kasneje izkazalo, da je bila njegova ljubica še v času, ko sta bila onadva poročena. Edina svetla luč v tej zgodbi so bili otroci, ki so bili na vso srečo dovolj stari, da so lahko odločali kje bodo živeli in matere na koncu njene življenjske poti niso zapustili. Kako pa bi bilo, če bi bili majhni, pa niti pomisliti ne upam.
Tudi bolezen otroka je lahko razlog za ločitev. Vsakdo si želi zdravega otroka, a vsem se ne rodijo. Za nekatere je taka življenjska preizkušnja pretežka in enostavno odidejo iz družine. Moja prijateljica ima sina starega 7 let z avtizmom in duševno prizadetostjo. Sama je z njim že dobra štiri leta, partner je odšel kmalu zatem, ko so otroku postavili diagnozo. Ko bi vsaj včasih lahko izpregla in se pošteno spočila. Pa se ne more, ker otroka ne more nikomur zaupati, ker je posebne vrste otrok, ki zahteva posebno vrsto pozornosti. Kje si, oče?
Žalosten vzrok za nastanek enostarševske družine so tudi prometne nesreče. Znanka je dve leti nazaj dopoldan sedela v pisarni in opravljala svoje delo, ko je po radiu slišala obvestilo o prometni nesreči. Niti na kraj pameti ji ni padlo, da bi bil lahko v njej udeležen njen mož. Bil je mrtev na kraju nesreče. Za njim so ostali žena in trije mladoletni otroci. Šok, obup, sesutje sveta. Najprej sploh ni vedela kako in kaj. Bilo ji je za umret. Potem se je počasi pobrala, uredila dokumente in pogledala na situacijo razumsko. Urediti je morala pokojnino, pregledati finančno stanje in na srečo sta bila oba zavarovana, da je lahko iz zavarovalnine pokrila hipoteko, ki sta jo vzela ko sta obnavljala hišo. Zdaj, po dveh letih, še vedno na momente sliši njegov glas in zvečer ob točno določeni uri nagonsko pogleda skozi okno na dovoz. Še vedno ne more verjeti, da je res odšel.
Samomori so še en vzrok nastanka enostarševske družine. Ne predstavljam si občutka otrok, katerih eden od staršev naredi samomor. Poznam pa sestri, ki sta očeta našli obešenega na podstrešju in o tem ne govorita, čeprav je minilo že več kot pet let od takrat. Dejstvo pa je, da je bil oče težak alkoholik in nasilnež in je mama odleglo, ko se je obesil.
Naj omenim še en vzrok nastanka enostarševske družine, o katerem se v javnosti nikoli ne govori. To je, da mama zapusti družino. Enostavno odide. Razlog je lahko kakršenkoli. Sama poznam dva in sicer ko spozna drugega moškega in gre z njim (pa se potem v nekaterih primerih po nekaj letih želi vrnit v družino) ali gre zato, ker ne vzdrži družinskega tempa, odgovornosti in nalog, ki jih prinašata materinstvo in družina. Ob tem se postavlja vprašanje, koliko več bi bilo teh primerov, če bi družba popustila pritisk, ki materam vceplja moralno dolžnost, da za otroke skrbijo in jih imajo pri sebi ne glede na to ali to želijo/zmorejo ali ne. Ne poznam namreč ženske, ki bi ob ločitvi možu prepustila otroke v skrb in vzgojo, sama pa plačevala preživnino in imela stike z njimi. Nimamo vse ženske materinskega čuta, med nami so tudi take, ki so jim otroci odveč, so pa tudi primeri, ko mati ve, da bodo otroci pri njej finančno na slabšem kot bi bili pri očetu, pa … poznate katero, ki bi dala otroke iz tega razloga očetu v skrb? Poznate katero, ki bi si upala priznati, da ni za otroke?
Kolumna Revija 7 dni, 28.01.2009
MMMZ pravi:
poznam mamo, ki je ostala brez obeh punc. pa zelo skrbna mati, ki jim je vse spedenala v življenju. punci niti likati nista znali. ko je prišlo do ločitve, sta se dekleti odločili živeti pri očetu, ker je imel več denarja, bolj komot, kot pa pri mami v eni sobi.
mamao še danes boli srce,po 3 letih ločitve, pošilja jima denar, ampak to ni to…
17.02.2009 ob 15:01
Žogca pravi:
“Poznam pa sestri, ki sta očeta našli obešenega na podstrešju in o tem ne govorita, čeprav je minilo že več kot pet let od takrat.”
Vem za fantka, ki je našel očeta obešenega in se samo, da o tem ni govoril, čisto je nehal govoriti. Kot bi postal nem, vendar ni. Tako huda travma je to. Upam, da mu gre zdaj že bolje, čeprav ne verjamem, da se bo kdaj popolnoma pobral.
17.02.2009 ob 15:04
Marko pravi:
Slabi trenutki res, ki se ne bi smeli nobenemu pripetit žogca..
7.12.2011 ob 22:01