Sto evrov za najstnika
Splošno prepričanje veliko zavezancev za plačevanje preživnine je, da s tem denarjem preživljajo drugega starša in ne skupnega otroka. Od kod zavezancem to prepričanje ne vem, vem pa, da je v veliko primerih prej obratno in da pravzaprav tisti starš, ki ima otroka pri sebi, na nek poseben perverzen način preživlja svojega bivšega partnerja.
Veliko mam in očetov, ki so po ločitvi ali razpadu izvenzakonske skupnosti dobili v skrb in vzgojo otroke je vsaj enkrat, če ne večkrat, slišalo od bivših partnerjev, da plačujejo preživnino njim ter da jo tako ali tako porabijo zase in ne za otroke. Seveda je ta izjava absurdna, saj s 50, 100 ali 200 eur pač ne more nihče preživeti, če tudi sam ne dela in ne dobi kolikor toliko dostojne plače
Dejstvo je, da je v naši državi izredno veliko preživnin določenih sramotno nizko. Ponekod pri določanju le –te sodniki upoštevajo tudi otroški dodatek, ki ga absolutno ne bi smeli, saj je jasno, da je njegova višina vezana na preživnino in dohodek, drugje nasedajo lažem in izmišljotinam zavezancev za preživnino, ki uradno ne delajo nič, neuradno pa vozijo avtomobile v vrednosti 20.000 eur in več, hodijo na luksuzna potovanja, nekateri med njimi pa imajo celo prikazan minimalni dohodek. Vsakemu normalnemu človeku je takoj jasno, da v vseh teh primerih nekaj ni v redu, našim sodnikom pa … Zato, ker sodišča določajo sramotno nizke preživnine, popolnoma skregane z realnimi stroški in potrebami otroka, veliko več za otroke porabi tisti starš, pri katerem le – ti živijo, drugi pa pri skrbi ne participira oziroma zaradi sodne odločbe primakne kakih 50, 100 ali 150 eur. Redki so primeri, kjer dejansko oba plačujeta polovico stroškov in kjer se o večjih nakupih dogovorita in razdelita strošek.
Kaj naj si človek misli o sodniku ali sodnici, ki za najstnika določi preživnino v višini 100 eur? To bi pomenilo, da otrok pri, recimo, 14 letih, na mesec potrebuje za svoje preživetje 200 eur, kar pa tisti, ki imamo toliko stare otroke, vemo, da je premalo, saj je samo šolska položnica v višini 70 eur, da o obleki, stanovanju, hrani doma, šolskih potrebščinah, interesnih dejavnosti, itd. sploh ne govorimo. In ko tak najstnik leto kasneje stopi v srednjo šolo, kje se samo stroški šolskih potrebščin drastično povišajo, na štipendijo pa tudi ni računati, je takoj jasno, da je preživnina v višini 100 eur za toliko starega otroka nesmiselna in vredna vse graje.
Največ preživnin – kar 22.589 – je določenih v razredu od 80 do 120 eur, nekaj manj – 18.404 – pa v razredu od 120 do 200. Skupno je določenih 64.283 preživnin. Sodišča so v preko 42.500 primerih sodelovala pri določitvi le-te bodisi s sodno poravnavo ali določbo. Ti podatki so sami po sebi dovolj zgovorni, da lahko upravičeno pokažemo s prstom na sodišča in jih povprašamo zakaj določajo tako sramotne preživnine in od kje jim prepričanje, da je otrok tako malo vreden. Ob tem pa velja ponovno opomniti na tabelo Preživninskega sklada, ki ima še bolj nerazumljive in ponižujoče zneske nadomestil preživnine. Kdo jo je sestavil?
Pred časom sem naredila podroben stroškovnik za svoji dve hčeri. Če bi jaz in njun oče plačevala polovico stroškov, bi vsak plačal po 230 eur na mesec za vsako. A ker moj bivši partner plačuje samo 130 eur za vsako mu sama vsak mesec dam 200 eur, ki jih namenim hčerama namesto njega. V bistvu preživljam svoji hčeri in še svojega bivšega partnerja, kar je obratno dejstvo od razmišljanja zavezancev za preživnino, ki sem ga napisala v začetku. Ne živijo oni nas, temveč živimo mi njih. Osupljivo? Vsekakor. Tudi nerazumljivo, definitivno pa pogled iz tega zornega kota vso situacijo postavi v novo luč.
MihaM pravi:
Zakaj pa očetu ne predlagaš, da plačuje stroške neposredno? Recimo dijaški dom, malica, hitro se nabere za 100 eur + nakaže žepnino na račun od hčerk? V takem primeru bo imel dober občutek, da daje neposredno njim.
13.05.2009 ob 07:57
katarina pravi:
noče. sem mu predlagala že vse živo, od plačevanja položnic za šolo, do tega, da ju pelje v trgovino in jima kupi oblačila, pa da plača šolske potrebščine, itd. noče.
po drugi strani pa sem jaz njuna zakonita zastopnica in jaz razpolagam s financami do njunega 18 leta. ampak to je samo uradno, jaz bi pristal na kakršenkoli kompromis, samo da plačuje toliko, kot je res polovica stroškov.
je pa nekaj časa premišljeval, da bi on za eno plačeval vse stroške, jaz pa za drugo, ampak to bi spet izvzelo stanovanjske stroške, ker bi moral za ta del spet dati meni denar, pa đše tako je, da tavelik astane več kot tamala, ker tavelika trenira orientaslke plese in sem samo v prejšnjem mesecu dala zanjo 200 eur za obleko, tamala pa zdaj ne trenira nič. in ne, ni dal pol zraven, to zanj ni strošek, ki bi se tikal njega.
13.05.2009 ob 08:02
MihaM pravi:
Predlagaš to na sodišču? Potem ne bo mogel reči, da gre denar tebi? ;>
13.05.2009 ob 08:14
katarina pravi:
seveda predlagam, samo potem bo moral res vsak mesec plačati položnice, česar pa ne bo naredil, ker tudi preživnine prej, preden semu ni začela avtomatsko trgat od plače, ni nakazoval.
13.05.2009 ob 08:41
zloba pravi:
In po možnosti uveljavlja še davčno olajšavo za vzdrževane družinske člane?
13.05.2009 ob 09:21
katarina pravi:
ja, o tem sem pa ravno zdaj govorila z DURS-om. so mi razložili kako se uveljavlja ta polna davčna olajšava in kako sorazmerdni delež. in ja, oni nimajo nobenih podatkov kdo plačuje preživnino in kdo ne, kdo je v izvršbi in kdo ne, itd. nategovanje je tudi tu sla pogosta praksa zavezancev za preživnino.
13.05.2009 ob 09:32
fox pravi:
Sej se bojim zapisati svoje mnenje ker me boš itak dala iz kože …. ampak bom reskiral
.
Osebno to razumem malo drugače. Seveda niso vse enostarševse družine nastale po isti poti vendar …. glede na to da, se lahko eden od partnerjev “pobere ali izgine” iz zveze brez kakšnih koli očitnih razlogov (svobodne odločitve in to) ali zaradi lastnih napak (recimo nezvestobe) ob tem pa odpelje tudi otroke je drugi partner obsojen na samo občasno videvanje lastnih otrok čeprav tehnično gledano ni nič kriv in se je trudil za zvezo. Zakaj bi potem moral plačevati polovico? No sej vem kaj boš rekla …. da se na lastnih otrocih ne špara. Ja ok se strinjam …. toda od teh lastnih otrok konec konev nimaš nič, razen občasnih srečanj. Ne moreš jih vzgajati, učiti, deliti trenutkov… nič. Moraš pa za njih plačevati “polno ceno”. Ne vem no …. meni se pa ravno to ne zdi pošteno.
Ne me pojest
… hočem reči le da ni vse samo črno belo.
13.05.2009 ob 10:49
katarina pravi:
ja, ni črno /belo, je veliko odtenkov sivine. v vsaki kolumni se trudim opisat en odtenek.
13.05.2009 ob 11:04
Kali pravi:
Ej kaj naj vam rečem,….oseba, ki noče preživljati svojega otroka je gnoj. Nič drugega kot gnoj. In če bi bila jaz otrok definitivno ne bi hotela s takim osebkom, ki bi si dovolil reči, da je moj oče, imeti kakršnegakoli opravka.
Hm, zanima me ali prej, predno ste imele otroke s temi moškimi, so se vam zdele to osebe, ki so na mestu?
Kako sploh lahko ima nekdo otroke, pa še več kot enega, s tako egoističnimi, neodgovornimi,…in kaj vem kaj še osebami.
Prej so se vam zdeli primerni očetje?
13.05.2009 ob 11:23
katarina pravi:
kali: tako kot spoznaš prijatelja šele v nesreči, spoznaš partnerja ko je konec ljubezni.
13.05.2009 ob 21:07
evo se oglaša punca, katere starši so ločeni že 13 let. zame in za mojo sestro moj “tata” še nikoli ni plačal preživnine (razen, ko so mu prišli zarubit). enostano je “prevaral” državo in se spretno izmaknil plačevanju. mama se je po nekaj letih sodišča vdala in se pač sprijaznila, da od njega ne bo dobila centa. če mene vprašate moj “tata” ne obstaja in ga niti nikamor ne vpišem (razni obrazci za šolo pa tako). nikoli v življenju ne bi več govorila z njim in če bi ga srečala na ulici ga prvo ne bi prepoznala (videla ga nisem že okrog 10 let, vse njegove slike pa sem zažgala) in tudi, če bi vedela kdo je se bi delala, da ga ne poznam. moram pa dodati, da živi le kakih 10 km stran. mnogi me ne razumejo in me obsojajo zaradi tega, ampak enostavno malo je ljudi, ki vedo kako je če veš, da imaš biološkega očeta pa se ne briga zate. moji mami je bilo večkrat hudo, ko se je vztrajno borila na sodišču pa ji nikoli ni uspelo. in najhujš je to, da vsa folk okoli ve, da ima službo, hišo, 2 avtomobila, tovornjake, novo ženo ter 3 nove otroke in zanje skrbi, za mene in sestro pa se ne briga. vedno se delam močno in res ga sovražim, ampak še vedno me spremlja misel, da me niti lasten “tata” ne mara. in to ni neki zabavno. vem tudi, da je moji sestri še huje, čeprav tega ne pokaže. za razliko od mene bi rada nekako prišla v njegovo bližino pa ji nekako ne uspeva – po njegovi krivdi.
brez zamere za tako dolg komentar, ampak to sem morala nekako spravit ven iz sebe. rada bi pa še dodala, da ga ni tako butastega in neumnega sistema, kot ga imamo mi v naši preljubi sloveniji, ko lahko tako na izi prevaraš državo. enostavno ga ni.
LP
13.05.2009 ob 21:41
Lenka pravi:
Kaj ni preživnina določena v odstotkih glede na prihodke tistega, ki jo plačuje?
Ključen podatek v tej zgodbi je dejanska višina očetovih prejemkov, na podlagi katerih je sodnik izdal odločbo.
V kolikor so prejemki resnično nizki, je povsem irealno pričakovati, da bo oče plačal nenujne otrokove stroške kot je npr. kostum za orientalske plese.
14.05.2009 ob 02:50
katarina pravi:
smallthing: hvala za tvoj komentar, nisi edina, tudi moja prva hči tako razmišlja in ji je tudi neprijetno, ker jo okolica ne razume. jaz razumem obe.
lenka: če bi blo tako, potem poglej to situacijo z drugega zornega kota. ko jaz izgubim službo, ostanem na zavodu in ne morem niti sebe dostjno preživet .. kam naj dam hčeri? v zmrzovalnik, dokler se ne poberem in ju lahko dalje preživljam? seveda ne.
preživnina se določa glede na otrokove potrebe, ampak to je LAŽ, BLEF, PESEK V OČI. naše preživnine se določajo kakor komu paše. toliko kot da oče naj bi dala tudi mati, pa ti in jaz veva, da s 200 euri na mesec najstnika ne moreš preživet. zakaj potem mama lahko da več, oče pa ne? ker je sodnik tako določil. kretenizem ….
14.05.2009 ob 06:52
lidijam pravi:
Ne vem, kaj naj rečem na to, glede na to, da rdžava smatra, da je celotna oskrba otroka v TUJI družini poravnana s 262 euri. To pravim celotna oskrba (brez otroških dodatkov, kakor tudi tukaj)…torej bi bila polovica res samo cca 130 eurov. če gre za lasnega otroka bi torej moralo biti dovolj:_))))
Sicer pa Katica, veš kaj govorim-REJA ZOPET. Moram povedati, da se materialni stroški za rejenca z letošnjim januarjem niso nič povišali (običajno so se za 3 do 5 E), saj baje ni nobene rasti življenskih stroškov!!!!!
Tako da zvišanja na raćun nekih podražitev NE BO.
Smallthing: te zelo razumem, tudi sama imam takšne starše in ne želim nobenih stikov z njimi, čeprav jim nič več ne zamerim.
Vendar v naši stroki velja prepričaanje, da sleherni otrok, ki nima stikov s svojimi/svojim roditeljem, po tem strašno hrepeni in te stike kasneje nujno išče.
Saj ne rečem, da tega ni, NE MORE PA BITI TO IZKLJUČNO PRAVILO.
VELIKO JE TUDI TAKŠNIH, KI STIKE ABSOLUTNO ODKLJANJAJO.
14.05.2009 ob 07:12
Lenka pravi:
Preživnina se v praksi seveda ne more odmeriti glede na otrokove potrebe, ker iz napol praznega žaklja težko jemlješ. Če ima oče/mati nanižjo zajamčeno plačo, pač enostavno ne more plačevati 200EUR preživnine in konec.
Tudi ne verjamem, da se določajo glede na kriterij “kakor komu ustreza”; verjamem, da je med plačevalci preživnin kar nekaj zmuznetov, ampak dejansko se pred odmero pod drobnogled vzame premoženjsko in dohodkovno stanje plačevalca.
V primeru, da bi ostala na Zavodu, bi tvojo družino reševali socialni transferji in subvencije.
V zelo veliko slovenskih družinah sta v kratkem brez dela ostala oče in mati, o zamrzovanju otrok ni bilo slišati.
14.05.2009 ob 08:26
lidijam pravi:
JE PA NEKAJ RES: PRI ENAKO MIZERNIH ZNESKIH VAM VSAJ NIHČE NE OČITA, DA IMATE OTROKE ZARADI DENARJA.
PRI ISTI MIZERIJI JE VSAJ MISELNOST DRUGAČNA, TO PA JE TUDI NEKAJ:)))
14.05.2009 ob 08:33
http://www.mddsz.gov.si/si/statistika/prezivnine/
lenka, preglej tole tabelo, potem bomo pa naprej debatirali o tej temi.
14.05.2009 ob 10:38
MihaM pravi:
@kali: ravno to sem Katarino že tudi jaz vprašal.
Bom razložil svoje videnje. Če se prav spomnim, je Katarina nekoč zapisala, da pozna in se druži z mnogimi takimi, kjer so očetje pobegnili in ne plačujejo. Jaz pa v svoji družbi ne poznam niti enega, ki ne bi plačeval in skrbel za otroke.
OK, gremo lepo počasin in po vrsti.
Kako si sploh najdemo partnerja?
1. Najprej ga zagledamo po svojih psihičnih potrebah, kar seveda poteka nezavedno. Pretirano povedano: sadist bo takoj ugledal mazohista in obratno. Bolj realno: dominantni bo zagledal submisivca, itd.
2. potem poteka kemično testiranje. Recimo s poljubom, ki je prvi test, če človeka kemično sodita skupaj in lahko imata otroke.
3. nato poteka preizkus. Ljudski pregovor pravi, da tako ležiš, kot si postelješ. Menim, da kar v prvem tednu postavimo ogrodje obnašanja. Spet karikirano povedano, če bo sadist v prvem tednu ugotovil, da se je zmotil, to ne bo daljša zveza.
Zelo podobno, prav tako po psihičnih potrebah, najdemo prijatelje. Svoj primer: pred leti se je hotel z menoj družiti nek človek, za katerega sem hitro ugotovil, da se jaz z njemu ne bi družil. In tako sva odplavala vsak na svoj konec. Čez nekaj časa sem o njemu slišal, da je zaplodil in pustil otroke, torej ne plačuje, ne obiskuje, itd. Skratka, ko se je pojavil pred menoj, sem ga dojel kot egoističnega in infantilnega blebetača, neodgovornega, itd, in moje psihične poterbe takega osebka niso potrebovale. In ker takih nimam med prijatelji, tudi nimam ljudi, ki ne bi plačevali.
Še nekaj iz lastnih opažanj: nek moj znanec je rastel v katastrofalnih razmerah. Možgani pa si stanje v otroštvu zapomnijo kot normalno stanje in ga celo življenje poskušajo ponoviti. Zato takega človeka nezavedno silijo v slabe odločitve. Kajti na koncu je potem frka, obup, trpljenje, torej otroško (=normalno) stanje. In ta moj znanec stalno leze v slabe veze, da potem lahko trpi.
Vsak od nas bi se moral po prvi daljši slabi zvezi vprašati: zakaj sem vstopil vanjo? Kateri del mojega otrošva hočejo možgani ponoviti? In dokler ne najde odgovora, ne bi smel v naslednjo zvezo, ker bo ista kot prva. Žal.
14.05.2009 ob 11:00
kali pravi:
katarina pravi:
kali: tako kot spoznaš prijatelja šele v nesreči, spoznaš partnerja ko je konec ljubezni.
JA VERJETNO RES!
14.05.2009 ob 15:07
MihaM pravi:
@kali: ne, ni res. Ob koncu zveze šele zavedno ugotovi, kaj je nezavedno sploh hotelo. ;>
14.05.2009 ob 15:18
katarina pravi:
MihaM: jaz pa se s tvojo tezo ne strinjam, ker sta moji dve resni bivši vezi dokaz, da ni tako.
))
http://www.katarina-blog.si/2009/05/11/svoji-k-svojim/
in trdm da je tako kot sem napisala v odgovor Kali.
14.05.2009 ob 16:04
Marijan pravi:
Dajte ga no hecat….
Kot da ima neuspela veza sploh kakšne veze z preživljanjem lastnih otrok!?
VSAK STARŠ, OČE ALI MATI, JE DOLŽAN SKRBETI ZA SVOJE OTROKE!
Bi se pridružil temu mnenju:
Kali pravi:
Ej kaj naj vam rečem,….oseba, ki noče preživljati svojega otroka je gnoj. Nič drugega kot gnoj.
………….. !!!!
14.05.2009 ob 21:13
MihaM pravi:
Rekel bi takole: odvisno od stika z realnostjo. Če je dober, potem spoznaš partnerja že na začetku. Če ne, pa šele na koncu. ;>
14.05.2009 ob 21:14
i-zajc pravi:
Katarina!
Če ne maraš partnerja ne maraš tudi otrok.Inteligenca ženske je v izbiri očeta svojih otrok.
Zajebala si se posledice pa nosijo otroci.
19.05.2009 ob 14:40
Dusan pravi:
Ja, očitna je kriza vrednot in dejstvo, da v Sloveniji ni normalno, če gre človek k psihologu vsakih toliko časa.
Vsak bi se moral zavedati, da sta v življenju pomembni le 2 zadevi (bistvo življenja, če želite):
– da bo vaš otrok ponosen na vas
– da boste vi ponosni na svoje starše
Če bi se ravnali po tem, bi vse drugo bilo potem samoumevno.
Katarina, ostani vztrajna. Je edino, kar ti preostane, da bosta hčeri vedno ponosni nate. Pa stran “o sebi” updateaj.
19.05.2009 ob 15:31
katarina pravi:
i-zajc: to lahko pomeni tudi to, da lahko tudi jaz zavržem otroke, če mi do mojega ex ni? jih odločim kar v bližnji jarek al kako?
pa zreducirajmo moškega na smermoproizvajalca in ga zaprimo v kletko.
19.05.2009 ob 15:46
Dusan pravi:
i-zajc se ukvarja z evolucijo po katoliško.
19.05.2009 ob 15:55
xxx pravi:
Kriterij za določanje preživnine so potrebe otroka in pridobitne sposobnosti zavezanca za plačilo preživnine.
1) Torej v osnovi ne more biti rečeno, da vsak prispeva pol… ker so redko plače staršev enake.
2) Soditi človeka po avtomobilu… nekdo živi v garsonjeri in vozi drag avto…. drugi živi v velikem stanovanju in vozi nekaj, lemur se ne reče avto…
3) Sodišče, ki določa preživnino določa to na podlagi “uradnih” dokumentov. Žal je pri nas sistem tak, da nagrajuje sivo ekonomijo… vendar postopek za določitev višine preživnine ni postopek za ugotavljanje davčnih utaj.
4) Sama zakonodaja je pri nas naravnana tako, da skrbništvo dobijo mame… zraven pa lahko serjejo in nagajajo kolikor jim pač paše.
5) Rezultat kasnejšega obračunavanja med starši se pogosto preseli na otroke in posledično je preživnina edino sredstvo, ki jo lahko moški uporabi, da “vrača”. Otrok je pa kolateralna škoda.
6) Ta pojav pri nas še dolgo ne bo spremenil. Otroci pa bodo čutili posledice, ker je vsaj eden od staršev “budala”.
P.S.: Imam vsaj občutek, da so “mlajše” generacije bolj psihično zdrave od starejših in posledično zdravijo manj kompleksov na svojih otrocih.
19.05.2009 ob 16:12
i-zajc pravi:
Hočem povedat da nergaš izključno zato ker ti gredo otroci na živce.Tvoji otroci imajo žal lastnosti tvojega bivšega.In to te nervira.
Zato jih gledaš kot strošek in nadlogo.
Pri svojih letih še nisi odrasla.
19.05.2009 ob 16:35
štulič pravi:
Natančno tako i-zajc. Gre za sindrom pajkovke (črne vdove), ki po oploditvi pokonča oplojevalca, ki ga je imela za zadovoljitev materinskega čuta oz. zgolj zato, da ima lastno opravičilo za vegetacijo na tem planetu!
19.05.2009 ob 16:49
Žalostno je to, da je imeti otroke opravičilo za lastno vegetacijo na tem planetu. Čeprav to ne velja za Katarino. Štulič, nekam veliko umanjkanje podčrtajev je zaslediti v tvojem komentarju…
19.05.2009 ob 16:53
Dusan pravi:
i-zajc in štulič, odraščala brez matere? Vsaj izgovor imata, a ne?
19.05.2009 ob 16:53
štulič pravi:
@du_šank! Brez očeta! precizneje!
Oh N_taša!
Spet dvomiš o moji linearnosti?! 
19.05.2009 ob 17:12
Dusan pravi:
@štulič: ups, potem pa ga je kruta mati odgnala verjetno?
19.05.2009 ob 17:23
Občasno moram dvomiti, da vem, da sem.
19.05.2009 ob 19:01
katarina pravi:
XXX: zanimivo. moj ex ju niti noče imet. in kaj naj si mislim o tvoji teoriji, da je sistem naravnan tako, da otorke dobijo matere, če pa ima preko 16.000 očetov otroek v skrbništvu. hmmm … to je vendar samo peščica ljudi, al kako?
)))
kar se tiče dohodkov .. kdor ima dve roki in nogi in je zdrav je DOLŽAN poskrbet za svoje froce. pika, basta, di end. o tem sploh nimamo kaj sidkutirat. in dvomim da veš, koliko je zavezancev za prežvinino, ki ZANALAŠČ niso uradno zaposselni, samo da jim ni treba skrbeti za LASTNE otroke. otrok s pravico do preživnine je 64.000, preko 3000 otrok dobiva prežvinino preko preživninskega sklada, ki pa od kvaziočetov ne more izterjat prežvinine. resno misliš, da je pri nas tolk moških umsko zasotalih ali telesno hendikepiranih in ne morejo delat ter posledično skrbet za otroke?
)))
če moški vrača z neplačevanjem preživnine BIVŠI ŽENI
))) je debil. čisto enostavno. taisti moški pa otroka k sebi ne bi vzel, ker mu do njega ni, mu je samo do buzeriranje bivše ,ker je šla ali ga pustila ali se postavla pokonci in se pobrala. svašta res …
mlajše generacje se učijo na predhodni in otrok sploh imele ne bodo, da bo mir.
i-zajc: škoda besed, pa vendar. tastarejša je kopija mene.
)) tamala je pa cukr od cukra. kaj si milim o njima lahko bereš na drugem blogu, svojo nebulozno teorijo pa splakni v školjko.
štulič: odjadraj k svoji divjani in tam to piši. bi razumela tvoje na pamet govorjenje, če en bi vedela, da že dolgo bereš blog in točno veš kako sem zanosila z obema hčerama in te ravno to tvoje /moje vedenje postavlja v skupino kretenoidnih maščevalno užaljenih penisačev.
uf, zdaj sem prekosila sama sebe.
)
19.05.2009 ob 19:40
xxx pravi:
Katarina: Referenčen podatek bi bil, da bi navedla koliko možnosti ima moški v %, da dobi skrbništvo, če se bori za to.
Drugi dober podatek bi bil, če bi imeli statistiko – koliko je nezaželjenih otrok med tistimi, ki ne želijo za njih skrbeti
Tretji dober podatek bi bil, če bi imeli statistiko, ki bi kazala % možnosti – mame, ki otežujejo stike proti tistim, ki ne plačujejo in s tem vračajo.
Če bi imeli zgornje statistike sem prepričan, da bi se pogled na družbene razmere na tej relaciji krepko spremenil.
Recimo če se še doda, da celotna družbena ureditev ne podpira dela (visoke obdavčitve).. se pokaže še boljša slika naše družbe.
P.S.: Osebno sem mnenja, da je za otroke potrebno poskrbeti.
19.05.2009 ob 20:56
Dusan pravi:
@xxx: There are lies, damned lies and statistics (Mark Twain). Pravim ti samo zato, ker se z raziskavami dovolj dolgo ukvarjam, da vem, da statistika nič ne pokaže in ne pomaga. Vsak primer je drugačen.
Če želimo govoriti o stanju v družbi, pa mislim, da je res težava v krizi vrednot. In še tukaj ne moremo govoriti o “splošnem” pojavu. Na vaseh je normalno, da moški veliko pije in otroci delajo na kmetiji že od mladih nog. V Ljubljani je normalno, da moraš biti “glavna faca”, v Mariboru pa, da si lokal-patriot.
Ampak dejstvo je, da bi res vsak par moral dobro premisliti, ali si želi otroka, kako bosta skrbela zanj in ali sta se pripravljena odpovedati številnim zadevam za uživanje v otrokovem razvoju.
Vsak moški bi moral v ženski, s katero ima otroka, videti vsaj matero svojih otrok in vsaka ženska v njemu očeta svojih otrok. Verjetno se potem ne bi ukvarjala s tem, kdo koliko prispeva in kako je kdo pokvarjen, ampak s tem, kako lahko skupaj naredita več za otroka.
19.05.2009 ob 21:10
katarina pravi:
xxx: to, da dobijo matere večkrat otroke kot očetje je dejstvo, ne slovenska posebnost. podatki iz ZDA so taki: http://katarina.blog.siol.net/2007/12/15/nekaj-statistike-o-enostarsevskih-druzinah-v-zda/
torej si ne prilaščajmo tega dejstva zase, ker je povsod po svetu odsotek približno tam tam .
) o tem se mi res ne da diskutirati, ker tematiko predobro poznam. oprosti.
dusan: se popolnoma strinjam. veliko zavezancev za preživnino (res skušam dosledno uporabljati nevtralne izraze, ker so zavezanci tak omoški kot ženske) je prepričanih, da s preživnino preživljajo drugega stara, kar se logično in matematično v tren oka dokaže, da ni res. kot nekakšna dimna bomba je to prepričanje, s katerim v resnici ne prikrajšujejo otroka, saj mu drug starš nudi, dobesedno pa zažirajo pa drugega starša in to je tudi njihov namen.
xxx: menda nisi med tistimi, ki so prepričani, da najstnk na mesec porabi samo 200 eur? veš, kaj vse spada v preživnino? od stanovanjskih stroškov do šole, interesnih dejavnosti, obleke, obutve, žepnne, itd? in če en plačuje 50 eur, drugi pa vse ostalo … se temu reče kako?
19.05.2009 ob 21:31
Dusan pravi:
@katarina: ja, poznam primere, ko je takšno videnje. Sicer je res, da ima tudi zavezanec za preživnino v tem primeru še druge stroške z otrokom (je določen čas pri njem, mu kupuje stvari, skrbi še za kakšno malenkost). Mi je pa kot “normalnemu” (hmm, kdo je sploh normalen?) staršu seveda nedojemljivo razmišljanje o denarju, kadar gre za otroka. Osebno ne bi nikoli gledal, koliko bom kje plačeval, če bi že prišlo do takšne situacije, da bi se razšla. Četudi nič ne jem in garam cele dneve, mora otrok imeti zagotovljen nemoten razvoj. To pomeni na koncu koncev tudi matero, ki se ne rabi skrbeti, ker si je privoščila nove čevlje.
Pravzaprav mi gre na jetra, ko recimo eden od staršev gleda na drugega – uf, kaj si je privoščil, otrok pa ima stare kratke hlače na sebi. Zadovoljen starš (oče z dobrim avtomobilom ali mama z novo obleko in frizuro) je tudi pomemben za otrokov razvoj.
Zato bi vsaj jaz osebno bil najbolj vesel, če bi svoji bivši privoščil dober wellness, med tem ko grem s pubecom na nogometno tekmo.
In če bi vsi ločeni starši tako pogledali na zadeve, bi verjetno tudi otroci sprejeli ločitev bolj normalno.
OK, dovolj me bodi, zdaj sem že sam sebi osladen in tečen.
19.05.2009 ob 21:43
xxx pravi:
Dusan: Se strinjam z vsem razen s statistiko. Res se jo da prilagajati “situaciji” vendar, če bi se naredila takšna kot sem omenil bi se dalo iz nje veliko razbrati. Dodal bi še recimo alkohol (kronike) in drogo (narkomane).
Katarina: Menim, da bi otrok potreboval mesečno vsaj 1000 EUR, da bi imel zagotovljene dobre pogoje za pripravo na “življenje”.
19.05.2009 ob 21:51
Dusan pravi:
@xxx: Ja, saj se da veliko razbrati, ampak težava vseh družbenih pojavov je ta, da se po objavi neke statistike odločevalci zapičijo v “največje” številke in rečejo: “No vidite, največ je takšnih in ta problem moramo rešiti.”
To počnejo vse javne instituacije s soecialnimi na čelu. In povprečen Janes, spreten kot je, se hitro prilagodi situaciji in svoje dokumente predstavi tako, da je v tem povprečju ali ne (odvisno, kaj želi doseči).
Vsaka taka analiza bi zato pokazala neko sliko za nazaj, a ne bi prinesla 1.000€ na otroka, ki si jih vsi želimo. Kaj se sploh pogovarjamo mi zdaj tukaj?
19.05.2009 ob 22:29
katarina pravi:
Dusan:
)) konkretno pri nas je takole: jaz plačam vse vse vse. to pomeni … vse. 
) od običajnih stvari do treningov, obleke za nastop, kolonije, šolskih potrebščin, prostega časa, izhodfov s prijatelji, praznovanja rojstnih dnevov.. skratka vse. le redkokdaj se zgodi, da da on kaj zraven, pa še tisto kar da, je blažev žegen.
) npr. letos je taveliki za rojstni dan kupil fotoaparat za 600 eur, jaz mu moram vrnit 250. a to še ni vse – servisiranje, itd. tega fotoaparata je prepuščeno meni, on ga je samo kupil.
obratno pa je tako, da če on kupi kaj za rojstni dan dam jaz pol zraven.
še vedno sva bna sodišču, kjer on dokazje, da denar od preživnine jaz porabm zase (263 eur) in da je on sicer za, da se preživnina zviša, ampak denar naj gre za hčeri ne za mene.
kaj naj rečem .. idiot. imava primerljive dohodke, on še malo višje kot jaz, in zahtevam, da plačuje vsaj pol stroškov in nič več kot to. bomo videli …
20.05.2009 ob 07:10
xxx pravi:
Ker me tematika rahlo zanima sem si pogledal številke.
Katarina: navajala si, da ima 16.000 očetov otroke v skrbništvo. Od kje ta podatek?
Prav tako si navajala, da je cca. 20% svetovno povprečje za skrbništvo otrok in da pri nas ne odstopamo.
Še vzamem tvoj drugi podatek (20%) in ga primerjam s preživninami. Zakaj potem samo cca. 14% žensk plačuje preživnine?
Ker če je 20% referenčen podatek… potem ženske v povprečju mnogo slabše plačujejo preživnino kot moški.
Oz iz tega sledi logičen zaključek, da niti ni pomembno v povprečju ali je “samohranilec” moški ali ženska. V obeh primerih je isto sranje. Oz. če tvoj 20% podatek velja… potem so žense še za odtenek slabše.
20.05.2009 ob 12:05
katarina pravi:
ti moram res vse podatke jaz poiskat?
http://www.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp
statistični urad-popi prebilastva – družine – tip . mati z otroki 89.683, oče z otroki 14.609 (se pardoniram za napačen podatek, je pa tam tam) od skupno 428303 družin (družina je starš(i) + otroci)
torej? za ostale države si pa poišči sam, se mi nres ne da.
zavezanec za preživnino je termin za mamo in očeta, ki ne plčaujeta preživnine, a je iz zgoraj navedenih podatkvo evidentno, da je očetov veliko veliko več kot mater. glede števila preživnin pa tale link http://www.mddsz.gov.si/si/statistika/prezivnine/
20.05.2009 ob 12:17
xxx pravi:
Zanimiva slika
16% družin – mati z otroki 89.683 cca 86%
2,6% družin – oče z otroki 14.609 cca 14%
Skupno je to okoli 104.000 družin. Ker nisem našel podatka koliko otrok je v teh družinah bom prištel še 20.000 (torej cca. recimo, da ima vsaka peta dva otroka)
Skupno otrok v enostarševskih družinah 125.000
Skupno število prživnin 61.288.
Iz tega bi lahko sklepali, da je kakšnih 40% parov normalnih in se dogovorijo brez sodišč in odločb.
Moški VS Ženske
56.167 Moških plačuje preživnine
4.002 Žensk plačuje preživnine
Če bi ta podatek primerjali z statistiko enostarševskih družin. Pridemo do tega, da 62% moških in 27% žensk plačuje preživnino. Žal zadnji podatek ne pomeni dosti, ker ni številke koliko moških in koliko žensk skrbi za otroka mimo “preživnine”.
20.05.2009 ob 14:30
katarina pravi:
http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=REG&st=11
in potem tole
http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=REG&st=29
nima vsak peta dva otroka, 73.375 enostarševskih družin je družin z enim otrokom.
do preživnine so upravičeni samo otroci, kjer sta starša ločena / razpadla izvenzakosnak zveza / ugotovljeno očetovsvo. preživnine pa ne ne dobivajo otroci, kjer je en od staršev umrl, pa otroci, ki so v rejništvu (pa jih je tja namestila socialna oz enostarševske družine) in otroci, kjer očetovstvo ni ugotovljeno. hmmm … xxx, meni se res ne da takih stvari razlagat.
20.05.2009 ob 14:47
katarina pravi:
in kako naj skrbijo mimo preživnin? če sta šla narazen mora bit le-ta določena, če ni določena, sta pravnoformalno še vedno skupaj.
20.05.2009 ob 14:48
Dusan pravi:
Katarina: ne morem si pomagat, samo res nisi najbolj pametno tipa izbirala, ko si bila mlada.
)) Res, če je tako, kot praviš, potem … itak noben pravni sistem, država, karkoli ne pomaga. Enostavno takšna oseba vedno najde luknjo v sistemu.
Če povzamem svoje razmišljanje, država pravzaprav nič ni kriva. Če bi ljudje bili normalni, ne bi rabili sodišč. Tako da, država je kriva le toliko, da ni sposobna vzgojiti normalnega ljudstva.
V vsakem primeru več sreče prihodnjič, res ti želim odličnega partnerja naslednjič. Res nismo vsi moški takšni.
20.05.2009 ob 15:09
xxx pravi:
Katarina:
torej ni opcije, da se starša dogovorita kako bosta prživljala/sodelovala otroka?
V osnovi sem mislil, da do preživnine pride, ko ni dogovora in se gre po pravni poti “reševati”.
To kar težko vrjamem, ker potem govorimo na uč o 70.000 otrok, ki jim serje eden od staršev. Verjetno pa je številka še večja – ker govorili smo samo o enodružinskih…. kar nekaj pa jih gre neprej v drugo vezo.
20.05.2009 ob 16:55
katarina pravi:
XXX: tudi če grejo naprej v vezo ostane otrok iz prejšnje veze za preživljati. sicer poznam primere, kjer je vse dogovorjeno, kejr so stiki in preživnina in še kaj postrani, a večina ima take in drugačne težae, podjebancije, nagajanje … z ene ali druge ali obeh strani.
starša, ki se oličta sli partnerja, ki gresta narazen, pa imata otroka, se VEDNO DOGOVORITA za preživnino za otroka. to je obvetznost, ki se ji ne da izognit. če pa ta dogovro v realnosti vzdrži pa je povsem druga zgodba.
dušan: imela sva 21 in 22 let. ne bom razglabljala za nazaj a dejstvo je, da jwe on hotel vse tri ali pa nobene in da mene krivi za vse in da sem celo jaz kriva, da je tako kot je, ker sem šla pač jaz stran od njega. zamera in maščevanje še po 11 letih ne pojenjata, samo obraze spreminjata.
20.05.2009 ob 19:17
Dusan pravi:
Katarina: ko bosta stara 60, se bo mogoče obrnilo na bolje.
Res pa ti želim, da najdeš vmes še koga… ker do takrat moraš tudi živeti polno življenje. Mogoče pa je prav danes ta pravi večer. 
20.05.2009 ob 19:20
katarina pravi:
Dusan: mogoče pa si ti pravi.
))
veš kako je … moji hčeri gresta letos že v srednjo šolo. O tem, kako si urejam življenje, pišem na drugem blogu katarina-blog.si . Kmalu bosta že skrbeli zase, me tri pa se itak tako dobro zastopimo, da se bolje ne bi mogle. Sama skrbim zanju že 11 let in en potrebujem nikog, ki bi mi pri tem pomagal. dolgo sem upala, da bo njun oč stopil zraven in bil oče, zdaj pa … sem z njim zaključila, ker takih ljudi okoli sebe ne potrebujem, pa četudi je oče mojih otrok.
20.05.2009 ob 20:22
Dusan pravi:
Hehe, ne vem, ali bi te zadovoljil, če pogledam tvoj blog in “kaj ti je delal bivši v maratonih”.
Vsekakor pa bi moral biti vsak tip vesel takšne ženske, svaka čast.
No, ker imam svojo prečudovito družino in noro uživamo, pa bo treba počakat kakšnih 50 let, kot trenutno kaže. Potem pa dom upokojencev in kaj veš.
))
Če ne bo mega modrih tabletk, bova pa verjetno lahko kakšno o literaturi rekla.
))))
20.05.2009 ob 21:51
Dusan pravi:
Katarina, a ti si mariborčanka? Ne vem, če te nisem danes skoraj povozil potem…
21.05.2009 ob 13:49
katarina pravi:
Dusan: jaz sem samo za vikende mariborčanka. sicer pa na relaciji kranj-ljubljana.
) mene ne moreš povozit, jaz sama padem pod avto. 
))
21.05.2009 ob 18:10
Dusan pravi:
Potem pa je bila tvoja sestra dvojčica, ki je še ne poznaš.
)) Pa previdno po cesti torej!
21.05.2009 ob 22:44
Anja pravi:
No, lepo, da nisem edina, ki svojega biološkega očeta, s katerim sem sicer živela 20 let, a nikoli ni pokazal interesa ne zame ne za brata in ni za naju dal niti dinarja – tolarja – evra, imenujem genetski material in se pri tem sploh ne počutim čudno/slabo …
22.05.2009 ob 14:17
monster pravi:
Včeraj sem prebral sodbo Kranjskega sodišča, ki določa preživnino v višini 50 EUR za bogega očkota, da ne bo obubožal. Datum sodbe 5.5.2009.
Stroški mladinca so cca 350-400 EUR, pa se nihče ne vpraša od kje bo mama dobila ostalih 300-350 EUR. Sramota!
23.05.2009 ob 11:06
katarina pravi:
kako kje jih bo dobila? rodila stvorila. to je vendar njena cankarjevska naloga, oče/semenodajalec pa je svojo nalogo že naredil – oplodil je samico, zdaj najverjetneje opalja drugo. boli njega … važno, da gre njegovo seme naprej. žal se ne zaveda nečesa – an stara leta znabiti sam in osamljen. potem se bodo pa spraševali zakaj ga v domu nihče ne pogleda in zakaj nikogar ne briga zanj. kakšne otroke ima, da ne skrbijo za svojega očeta.
24.05.2009 ob 16:15
pas pravi:
monster: Kašna je bila obrazložitev sodišča, tj. s katerimi “argumenti” se je očka naredil za bogega?
25.05.2009 ob 17:53
Lubek pravi:
Katarina je prava gajsna Štajerka, ki jo nikdar ne bi želel niti srečati. Iz njenega pisanja je razvidno, velika nestrpnost do moških. Saj ne rečem, so kreteni tako ženske kot moški. Toda nekatere ženske kot skrbnice izkoriščajo svoj položaj do maksimuma.
Sam imam zelo negativne izkušne z bivšo. Ne bi govoril v detajte, toda brez razloga me je stalno obtoževala vse vrste stvari, ki so se odvijale le v njeni glavi. Ko se ločiš od psihopata je ločeno le na papirju. Iz maščevanja je njen bistveni cilj, da me finančno uniči. Več kot plačujem, več denarja ima za tožarjenje. Otroka vzgaja v sovraštvu do mene in jih do obisti zlorabla.
Zdaj toži za preživnino 1500 €, s polno lažmi in dvomlivimi računi, katerih plačnik ni razviden, ponaredbami podatkov, itd. Če bi bili stroški res tako visoki, se niti njena plača + moja preživnina matenatično ne izide (-300€). Kako si potem lahko privošči razne stvari, nov avto nimam pojma? Če bi otroci res toliko stali, bi nama obema ostalo le 450 €??? Osebno poznam dva para, kjer imajo 4 otroke in le eno plačo! Prav nič jim ne fali.
Ali res lahko ženska sama odloča, kaj in koliko bo potrošila za otroka? Prej smo porabili, kolikor je dopuščal proračun, -avto -hiša, …
Da nekatere ženske res razumejo preživnino tudi za svoje potrebe, ne poznam le s svojega primera.
Če je ženska samska plačuje npr. za najemnino stanovanja 450€. Če pa ima dva otroka, plačuje le 150€ (300€). Mislim, da bi bile vse, kolikor poznam ženske, zainteresirane za tako nizko preživnino.
7.09.2009 ob 12:52
Dusan Vrban pravi:
Hej Lubek, pa preberi še tole:
http://katarina.blog.siol.net/2009/09/02/filmi-in-resnicnost/
Mislim, da je Katarina prav fejst štajerka, ki je to temo toliko obdelala, da bi morala dobiti doktorat iz nje ter postati sodnica za te primere.
Seveda pa dopuščam možnost, da se vsak nekoč v življenju zmoti. Saj, če bi vsi znali odpuščat in popuščat, verjetno tudi tega bloga ne bi bilo.
7.09.2009 ob 13:16