Sama s partnerjem
Zakaj pa potem ne živiš skupaj z njim, me je vprašala hči. Zastal mi je dih. Zato … zato ker si z nikomer ne predstavljam biti do konca življenja.
Vprašanje, ki mi ga je zastavila hči, sem si tudi sama že nič kolikokrat zastavila a nanj drugega odgovora kot tega, da si ne predstavljam z nikomer živeti do konca življenja, ne najdem, pa naj še tako brskam po sebi. In ne glede na to, da imam partnerja res rada, da sva skupaj preživela marsikatero situacijo, ob kateri bi bil kakšen drug par že zdavnaj preteklost in bled spomin, se midva vedno znova najdeva skupaj in sva kot eno. Paševa si kot rokavica na roko, pa se vseeno vsake toliko časa razideva, ker … Ker si ne predstavljam živeti skupaj z njim v istem domu, ga srečati vsako jutro v kopalnici in vsak večer pred televizijo. Ne predstavljam si niti tega, da bi skupaj z njim vlagala v nepremičnino, se pogovarjala o tem, v kakšnem stilu bom opremila dnevno sobo, katerih položnic ta mesec ne bom plačala, kaj bom počela naslednji vikend in podobno. Ne glede na to, da mi je pomagal pri vzgoji hčera, me moralno podpiral v času študija, med menjavanjem službe in mi pomagal pri selitvi, si nikoli nisem prav zares predstavljala, da bi živeli skupaj. No, pred leti se je preselil k nam za nekaj mesecev, a je bivanje postalo tako napeto, da je raje šel. In od takrat dalje ne razmišljava več o skupnem gospodinjstvu.
Pogovori s hčerama me vedno znova prisilijo, da razmišljam o stvareh, ki so družbeno pričakovane, a ne tudi vedno realne. Zakaj bi, recimo, dva, ki sta par, živela v istem stanovanju, isti hiši? Zakaj bi morala deliti isto spalnico in si umivati zobe ob istem umivalniku? Resnici na ljubo poznam kar nekaj starejših ljudi, vsi imajo od petdeset do sedemdeset let, ki živijo v parih, pa nimajo skupnega doma. Redno se obiskujejo, hodijo skupaj na izlete, tudi prespijo drug pri drugem, pa vendar imajo vsak svoj dom in čas, v katerem so sami s seboj in uživajo v svojem svetu, neodvisnem od partnerja. A če to pri njihovih letih ni tako čudno, pri mojih, torej pri 36 letih, je, in za marsikoga je moj odpor oziroma nepripravljenost živeti s skupnem gospodinjstvu s svojim partnerjem, vsaj nerazumljiv, če ne že znak kakšne duševne motnje. Ljudje naj bi bili vendar ustvarjeni za življenje v dvoje, zato je vsako odstopanje od družbeno sprejetega vzorca, torej skupnega gospodinjstva dveh, ki sta v partnerskem odnosu, nerazumljivo in tudi nesprejemljivo.
Sama si nikoli nisem predstavljala življenja v skupnosti s partnerjem. Da sem z nekom v vezi, da z nekom preživljam del prostega časa in da z nekom delim dobre in slabe trenutke, to si predstavljam, da pa sem z njim vsak dan, da se moram prilagajati vsem njegovim navadam in celo sklepati kompromise glede kuhanja, gledanja televizijskih oddaj, odpravljanja spat in preživljanja počitnic … Noup, to pa ne. Absolutno ne. Ni govora.
Ne glede na to, kako rada imam svojega partnerja, kako rada sem z njim in kako mi paše njegova bližina, imam neizmerno rada čas, ko sem sama s seboj. Obožujem jutra, ko najprej pristavim vodo za kavo, si zavrtim glasbo, ki me napolni s pozitivno energijo, postavim stol pred vhodna vrata, prinesem časopis in kavo, prižgem cigareto in uživam sama s seboj. Rada tudi sama odločam, kdaj bom šla kam in koliko časa se bom kje zadržala, kako bom upravljala s financami, nič pa nimam niti proti dnevom, ko poležavam ob branju knjige in dremam.
Od vedno vem, da nisem za življenje v dvoje a ob nekom, ki ima podobne življenjske navade in način življenja kot jaz, v dvoje prav lepo funkcioniram. Seveda ne v skupnem domu, sicer pa tudi ni tako zelo narobe, če ima človek več domov, mar ne.
justy pravi:
in lepo na tiho je Moj nazaj haha koliko praznih besed za nič a ?
1.07.2009 ob 09:06
MMMZ pravi:
modrooki je odpadel?
Moj je prišel nazaj….. ta je res na tvoji srečni strani.
vso srečo.
na komentarje se ne oziraj, saj :”za dobrim konjem, diže se prašina”
sama veš kaj je najbolje zate.
1.07.2009 ob 09:20
bestseller pravi:
Hm ja sej to je moderen nacin zivljenja clo ime ima living apart together:) Mislim da ima vsak pravico izbirati,vendra se ne odlociti ne za eno ne drugo opcijo.hmmm to pomeni se sploh ne odlociti…
zato mogoce toliko vpraanj ker na dveh bregih je tezko stat je pa zanimivo..ne obsojam to je samo moje razmisljanje..kar je vcasih zame bilo slabse,ne pa nujno tudi za vas..nekdo mi je nekoc rekel da je to da se ne odlocim strah pred odgovornostjo in da nikoli ne bom vedela kako je ce se odlocis ali je prav al narobe..ker ce se odlocis naj bi prevzel ves riziko te odlocitve pa naj bo slaba ali dobra..ampak jaz velikokrat stojim in ne vem,,tudi pri parterju je bilo tako..zdaj je on sel jaz pa ostajam na svojem bregu in se ucim uzivati sama s seboj,je pa baje umetnost ziveti v dvoje in se prilagajati..tega se moram se nauciti je pa res da je to mozno le z nekom ki mi je podoben v navadah in pa z veliko truda in ljubezni..zelim vam da ste srecni in se ne krivite ampak uzivate:)
1.07.2009 ob 09:25
nič ni odpadlo nikjer. poanta članka je v tem, da si z nikomer ne predstavljam skupnega življenja. in kolumne niso moj dnevnik, ta je na drugem naslovu.
1.07.2009 ob 09:26
bestseller: jaz pa ne vem, zakaj bi moral s km živet. no, sej živim s hčerama, eto. sej potem se znam prilagajat in bit v dvoje (pardon v troje), ampak življenje z otroki je ipak drugačno kot življenje s parnterjem. in ne, nočem met nikogar, ki mi bo vsako noč smrčal na uho, ki bo gospodar daljinca, s katerim se bom pogajala za karkoli … zakaj bi se pa morala? zame je umetnost živeti in preživeti sam. najlažje se je pa nekomu naslonit na ramo in se šlepat. koliko ljudi pa zna živeti samih, biti samostojnih?
1.07.2009 ob 09:29
zajc pravi:
Kaj pa če bi drugi partner rad živel z svojimi otroki ampak ne more, ker partner, ki živi s svojimi otroki noče imeti partnerja ob sebi, ker mu tako paše?
1.07.2009 ob 11:11
boštjan pravi:
jest pa mislim da je bistveno lažje živet sam kot pa furat eno polno delujočo družino,kjer otrok dobi moško in žensko stran ljubezni ter vzgoje. Za nič na svetu ne bi živel brez moje drage.
1.07.2009 ob 11:12
barbara pravi:
To je čisto odvisno od tega, v kakšnem stanju je zveza. Verjetno takrat, ko si si želela otroka z njim, nisi nameravala otrokovega očeta pustit v drugem stanovanju, ali?
1.07.2009 ob 11:13
katarina pravi:
barbara: če bereš moj blog potem si prebrala, da sem bila v najini vezi vedno med vrati .. z eno nogo v odhodu, z drugo v vezi. najbrž bi tudi če bi imela otroak funkcionirala tako, da bi bil on drugje in bi prihajal na obisk ali obratno.
sej živim skupaj s hčerama, torej znam sklepati kompromise in se prilagajati, samo do življenja v parnterski zvezi s skupnim gospodinjstvom mi ni in mi nikoli ni bilo.
zajc: moj ex je vedel, da s ne predstavljam takega žvljenja, pa je vseeno bil za to, da imava otroka. on je mislil, da si bm premislila oz. me ni jemal resno, jaz pa sem že pri 20 vedela, da takegaskupnega gosodnjstva nočem. in ga nimam. in ga, najbrž, ne bom imela nikoli.
1.07.2009 ob 11:21
katarina pravi:
boštjan: prisotnost ata in mame ni zagotovilo, da bo otrok dobil ljubezen in vzgojo. sem rasla v dvostarševski družini in je ravno zato nimam, ker je bila moja disfunkcionalna.
1.07.2009 ob 11:22
boštjan pravi:
potem je pa jasno
1.07.2009 ob 11:35
katarina pravi:
nič ni jasno. lahko bi se pa jaz na vso silo trudila imet funkcionalno idealno družino, da bi svojim staršem dokazala, da se da tudi drugače. recimo. pa nisem. jaz sem že pri 15 vedela, da take družine oče+mama+otroknočem imet in imam kar sem si želela imet.
1.07.2009 ob 11:59
boštjan pravi:
ej potem je pa vse ok, važno da si zadovoljna in srečna,torej hočeš bit sama z otroki brez moškega sedaj in v prihodnosti,torej srečno na vaši poti
1.07.2009 ob 12:14
katarina pravi:
ne ne, ne brez moškega, le brez skupnega gospodinjstva z njim.
1.07.2009 ob 12:19
Jurij pravi:
Ali pa če si omisliš prostitutko/žigola, ko ti postane dolgcajt. Whatever, folk je čist bolan danes.
Living appart together – bullshit.
Mogoče maš slabe izkušnje z očetom v svoji mladosti, ampak to pač ni naša stvar.
1.07.2009 ob 12:40
narnia33 pravi:
Vsak sam ve, kako najbolje živi. ampak bom nekaj dodala: tisti 50 in 70 letniki – so imeli že prej zvezo z nekom, pa je partner umrl, so ločeni itd? Ker če je tako, zakaj bi pa z novim partnerjem moral spet skozi isto stvar? Pomivanje, pospravljenje za njim? Po 50 pa mislim, da res lahko že uživata!
Life z otrokom je definitivno drugačen – ker si ti “ta glavna”, pri partnerju sta pa enakovredna in morata sklepati kompromise.
Poznam tipa, ki je naredil bajno hišo da bi žena z otrokiprišla nekam v hribe. Res bajna hiša, pa noče zapustiti svoje hiše, ki je tudi v hribih, še bolj strmih kot pri njemu. In se vozi za vikende k njim. Mislim, družina za vikend. Super
1.07.2009 ob 12:48
iztok pravi:
Jaz grem ob 8h00 na pot vsak dan…pridem pa koli 19h00-20h00; Zena je ves dan doma “kraljica na Betajnovi”. Verjetno zato tako dobro funkcionirava?
1.07.2009 ob 13:00
človek pravi:
draga moja….če noben moški ne zdrži pri tebi, v tvojem gospodinjstvu s tvojimi pravili, se mogoče kdaj vprašaš, če je problem v tebi?
Glede daljinca in smrčanja – to je bullshit, ker imaš hčere, ki se jim moraš prav tako prilagajat, razen če nisi mali diktator v svojem stanovaju.
Je pa tako, zapomni si, da bo kmalu prišel čas, ko ti bo hči rekla, da noče sobe pri tebi ampak če že, da ji pomagaj do lastnega stanovanja, kaj boš potem naredila? Si sploh kdaj v lajfu živela sama, da bi poznala občutek?
Skozi študij ti je bilo zagotovo predočeno, kako otroci ponavljamo napake svojih staršev , oziroma, kako nas mladost zaznamuje za kasnejše življenje.
Si se kdaj v svojem življenju ozirala še na koga drugega in ne samo na sebe?
Si kdaj vprašala svoji hčeri, če jima je ok tako, kot živite ali bi rajši, da njun oče ni bil izbran samo kot semenodajalec, ampak bi si poiskala za očeta svojih otrok moškega, ki bi ga vsaj malo ljubila? Mislim, da je vsem jasno, da je v ljubezenskem odnosu skupno življenje znosnejše, kot pa v takem, kot si se ga šla ti.
Eh brezveze, da nadaljujem
vse se vrača, vse se plača in za vsako rit raste palica
Če ti tako paše, te berem, ko se bosta hčeri odselili,če boš še istih misli.
1.07.2009 ob 13:06
Boris pravi:
Čudni časi.
1.07.2009 ob 13:10
narnia33 pravi:
Iztok, mislim, da res z ženo zato tako super funkcionirata! MIdva s partnerjem tudi, že samo 8 ur narazen lahko pomeni veliko razliko. Ni primerjave, ampak trenutno sem doma z babico (ker sem babysitter svojemu otroku in nečakinjama) in vsak dan k jo vidim, bolj mi gre na jetra – vidim jo pa vsak dan, vsako uro desetkrat!!
1.07.2009 ob 13:10
iztok pravi:
Da te malce analiziram (ker sem kozorog):
- stara 35 let.
Vau; V teh letih je tudi meni sla zena na zivce; Sedaj je ne bi menjal za nic na svetu
- mama dvem čudovitim punčkam;
ok
- razvezana mama že predolgo let;
za razvezo sta potrebna dva. To vidim pri drugih tudi.
- diplomirana socialna delavka;
ok; se ena odgovornost vec za tvoja razmisljanja
- bila do sedaj vodja projektov v gradbenih podjetjih;
Vise kot gremo, bolj je kompleksno razmisljanje in iskanje napak pri drugih
- podnajemnica
probaj se borit za bajto; Odpade visek prostega casa in iskanje napak
- sestra in ker sem najstarejša je ta vloga zoprna;
tudi druga vloga je zoprna, ker starejse vedno tezijo in sploh so najbolj pametne
- hčerka, ampak te vloge ne uporabljam več, ker jo je prekrila vloga mame
ma nemoj; pri 35 je ze cajt
- ljubica, punca, partnerka, kakorkoli že pravijo tej vlogi pri 35 letih
kaj pa se tole: “spostovanja vreden zivljenjski partner”; to nima s seksom nobene zveze
- gospodinja, kuharica, čistilka, pomivalka posode (ta del je zelo pomemben);
ja in? pripono “a” spusti; pa dobis opis marsikaterega moskega
- učiteljica lepega vedenja, postavljalka meja, skratka vzgojiteljica
ja-ja; take so najbolj trd oreh; ker nocejo iz otroskega sveta
- človek;
e , sestro,… ravno v tem je vic;
dva sta lahko v spostovanju mnogo bolj “skupaj”, kot pa ce bi se “ljubila”; partnerska zveza je obojestranksa pogodba o spostovanju.
seks in ostali priboljski so samo a-la-carte
—-
malo se se sama analiziraj; pa postavi vlogo tvojega moskega;
jaz bi ob tem tvojem razmisljanju tudi lepo popokal kufre pa sel.
1.07.2009 ob 13:15
V.I.D. pravi:
Se mi zdi, da je s tabo nekaj hudo hudo hudooooo narobe. 4 Miljarde ljudi si želi, da bi bili z nekom skupaj do konca življenja mogoče še več k 4 miljarde. In zdaj si ravno ti ta človek 1 proti 4.000……, če pa že obstajajo taki primerki si pa tud otrok ne želijo kaj šele, da bi jih imeli radi. Po mojem si res nekakšen diktator kot ne nekdo zgoraj omenil. Hudo mi je za tebe.
1.07.2009 ob 13:21
justy pravi:
”moj ex je vedel, da s ne predstavljam takega žvljenja, pa je vseeno bil za to, da imava otroka. on je mislil, da si bm premislila oz. me ni jemal resno, jaz pa sem že pri 20 vedela, da takegaskupnega gosodnjstva nočem. in ga nimam. in ga, najbrž, ne bom imela nikoli.”
in kljub temu ga tožiš za preživnino??
1.07.2009 ob 13:28
iztok pravi:
Ma,…saj si polna “cvetk”:
“Zakaj prijateljstva vzdržijo dlje kot partnerstva?”
V tem clanku pogrnes se bolj kot tukaj;
Katastrofa;
evo ene:
“Partnerstva temeljijo na spolni privlačnosti, na seksualnih potrebah. Partnerja imaš, da imaš nekoga, s kom redno seksaš. Dobro, imaš ga tudi zato, da skupaj zgradita hišo, kupita psa, skoraj neizbežna posledica seksa pa so tudi otroci.”
ali pa:
“Mimogrede: s prijatelji počnemo tudi take neumnosti, da gremo skupaj na lov za potencialnimi ljubimci/ljubimkami, se ga napijemo do nezavesti, se stepemo, se pogovarjamo o preteklih seksualnih dogodivščinah in se zraven režimo … Ne poznam para, ki bi počel take stvari (izvzemši pretepe).”
ku-ku-le-le;
ajme meni;
1) Partnerska zveza je pakt/pogodba o spostovanju
2) Seks je samo potrditev te zveze (ne pa smisel)
3) Bajto in druzino gradis zaradi duhovne rasti in obcutka “narediti nekaj”. Drugace je pa zivljenje itak brezveze.
Hvala bogu , da imam tako zeno kot jo imam; Ob taki kot si ti, bi me kar peljali na britof…
Te bom vprasal cez 10 let ali se vedno imas take misli,kot jih tu stresas.
1.07.2009 ob 13:31
iztok pravi:
Skratka ,..krasen blog;
Moram poslati mojima sinovoma (15,16), da dobita potrditev tega , kar ju opozarjam ze ves cas:
Pazi se zensk in nikoli ne obljubljaj nicesar, ker te bodo obrale do kosti.
Bodi samo z tisto, ki vsaj daje vtis normalne osebe.
Isci spostovanje, ne seks.
—-
1.07.2009 ob 13:35
iztok pravi:
Tale je pa sploh:
“najlažje se je pa nekomu naslonit na ramo in se šlepat. koliko ljudi pa zna živeti samih, biti samostojnih?”
moja zena je vedno doma, jaz ves denar privlecem k bajti, pa prav nikoli takole ne pomislim.
hvalezen sem ji, da se sploh ukvarja z bajto, otroci in vsemi ostalimi obveznostmi.
—–
Ves, kaj? cajta imas prevec;
Daj se ti malo vozi na delo 100km vstran, buzeriraj vsak dan z arogantnimi in pohlepnimi šefi , pa da te vidim, ko te bo življenje sesulo na poden družbe,…da boš stala na robu prepada,..pa ne enkrat;
Me zanima, če boš še tako razmišljala.
1.07.2009 ob 13:49
anja pravi:
hmm…mislim da si skoraj edina, ki razmišljaš v taki smeri. Jaz v takem kvazi razmerju nebi zdržala. Če imaš čustva in če imaš nekoga iskreno rad, si z njim želiš preživeti čim več časa. Jaz vem, da sem žalostna, če se z mojim ne vidiva le en dan, če ima nočno in ga ni ob meni v postelji (pa tukaj ne gre za seks, ampak za neko bližino), če imava oba toliko dela, da se ne moreva popolnoma posvetiti en drugemu… ne vem, ne predstavljam si takšnega odnosa kot ga imaš ti, pa še otroke imaš z njim! In kaj potem otroci potegnejo iz takšnih zgledov? Zbegani so, nič jim ni jasno?! Priznam, tudi meni kdaj paše, da sem sama, da imam čas zase, ampak ljudje smo socialna bitja in potrebujemo nekoga ob sebi-tudi do konca življenja.
1.07.2009 ob 13:51
katarina pravi:
narnia33 : tako je, tisti starješi pari so vdovci, vdove in tudi nekaj ločenih je vmes, in razumem njihov način partnerstva, ki pa je za mojo starost znak duševne motnje in ne, recimo, zavedanja, kaj želim in kaj ne. n ravno o tem pišem v kolumni. ko bom o tem pisala pri 50 letih bo to ok, zdaj pa sem motena, ke bi do defoltu morala težit k skupnemu gospodinjstvu z moškim (nit iz žensko ne, ampak striktno z moškim).
ANJA: s svojim zadnjim partnerjem nimam otrok.
IZTOK: da boš videl kakšna cvetka sem si preberi še moj drugi blog. mogoče ti bo pa kdaj žal, da me ne poznaš osebno. sigurno bi se od mene lahko ka naučil.
mimogrede: hišo sem kupila, zdaj jo obnavljam.
upam, da svojih sinov ne učiš takega ozkogledega mišljenja, kot ga odajaš tukaj. če pa ju, pa močno upam, da mojih hčera nikoli ne bosta srečala, ker bi jima potem jaz morala širit pogled in jima kazat življenje tudi z drugih zornih kotov.
ČLOVEK: če kdo bi ti moral vedeti, da moja najstarješa hči jeseni odhaja v internat, tamala pa ji sledi drugo leto. torej bom v dveh letih definitivno p-ostala sama in bom lahko občutila samost na lastni koži. verjamem, da mi ne bo hudega, ker imam toliko dela sama a sabo, da mo bi čas mineval kot bi mignil.
1.07.2009 ob 14:04
iztok pravi:
Katarinca,… koncno se nekaj zivljenja v tebi;….lepo , da se še znaš kaj “razkurit”, ne pa samo jamrat.
Jaz se od vsakega kaj naučim. Življenje jemljem samo še kot osebno duhovno rast.
Nekaj dobim, nekaj izgubimo; …vsekakor pa vedno nekaj spoznamo.
“Kdor ne dobi tega kar je iskal,..dobi izkusnjo”
—-
No …potem pa kar veselo obnavljaj bajto. Mi jo obnavljamo že 12 let, pa bo treba zacet spet pri zacetku.
—-
Za tvoje hcerke ti se ni treba bati… moji sinovi bodo izbrali sami tisto, kar potrebujejo za duhovno rast; edini pogoj je:
“ne nosita mi svojih problemov domov k meni. Sploh pa ne mislim garat za snahe;
Vsak si svojo zensko placuje sam. Pika.”
Taka kot si ti pa tudi nisi ravno na vrhu zelja za sorodstvo….ampak…halo tako kot pljuvam, bom verjetno ravno dobil tako…krucifiks.
—-
daj malce se se razkuri,…da vidim, če vsaj znaš reagirat kot divja mačka…
Take so cenjene,..ne pa neko jamranje in samozagledane blodnje.
Trop je bistven , miška;
Samec išče hrano in gre v lov, zato ga ves dan ni v votlini.
Samica pa čuva ogenj in ščiti zarod. In celi rane samcu , ko ta pride potolčen z lova ali bojev.
Tako je bilo miljone let in tako bo še naprej. Vsak sprejme svojo vlogo , jo odigra do konca , zraven duhovno raste…in pač odide ..s tega sveta.
To je to.
Simple as that.
1.07.2009 ob 14:16
človek pravi:
Katarina – urejaš jima sobi v svoji hiši, zakaj? Ker pričakuješ,da bosta pri tebi vsaj med vikendi.
Ah s tabo se je brezveze iti neko konstruktivno debato, ker kolikor sem te uspel spoznati skozi prebiranje bloga si tudi ti včasih “samo razočarana in nemočna ženska”, ki pa tega za vse na svetu ne bi priznala.
Samota je ok, ampak ko se odločimo zanjo, ne pa takrat, ko smo prisiljeni vanjo!
In ker se tvoj svet v povezavi z moškimi giblje predvsem okoli seksa, bi se mu odrekla, če bi vsi bodoči potencialni ljubimci pogojevali seks s tem, da se vsaj malo naučiš prilagajanja.
Imam očeta, ki je vdovec in prijateljuje z eno gospo, ki je tudi vdova. Zakaj se ne preseli k njej? Ker ne živi sam, ampak s sestrino družino, Če bi živel sam, bi zagotovo svaj razmislil o skupnem življenju. Pa še nekaj, starejši ljudje so strašno navezani na svoj dom ( saj boš videla, kako bo, ko boš z leti vedno bolj navezana na svojo hišo ) in ker so navezani na svoj dom, svoj način življenja, tega za noben denar nočejo spremniti , niti moški, niti ženske in to je glavni razlog, da ne živijo skupaj!
1.07.2009 ob 14:19
katka pravi:
Ko berem tale blog se spomnim na vezo v kateri sem vstrajala kar nekaj časa. Vendar se je vedno končala na enak način, ko se je naveličal ustaljenega ritma življenja v dvoje je našel vzrok za prepir in me pognal čez vrata. Čez nekaj dni pa ves objokan in pol obljub prišel nazaj! Ja res obstajajo takšni ljudje, ki niso za življenje v dvoje. Vendar se naj tega zavedajo in naj ne iščejo partnerja, ki si želi urejeo življenje. Najbolj bolana stvar pa je, da si si umislila otroke. Otroci, ti verjetno predstavljajo neko socialno varnost!
1.07.2009 ob 14:26
iztok pravi:
Jao, jao,.jao:::: brate….kakve su ove Slovenke: Katastrofam ne pa Katarina,…
—————
” Kateri blog berete najraje?
Zapisano pod Kdo sem jaz avtor: katarina
Simpl vprašanje, simpl odgovor.
Jaz najraje berem …. svojega, jasno. Valjda mi ni treba razlagat zakaj.
Sploh najraje gledam fotke iz družinskega albuma … tamalo in taveliko, pa mojo hišo, pa moje fotke. Pa rada berem svoje monologe in poste, v katerih opisujem svoje občutke. Še meni je moje življenje zanimivo 
Kaj pa vi najraje berete? Upam, da blogerji najraje berejo sami sebe, sicer ne vem, zakaj pišejo oz. objavljajo.
”
———-
Če bi ti res brala tvoje lastne besede, jih ne bi tako dologo ponavaljala v nedogled, ampak bi se malce zamislila.
Disaster. Tudi za ljubico ne bi bila dobra. res.
Ne da jih bos odgnala…vsi ti bodo pobegnili!
1.07.2009 ob 14:28
iztok pravi:
“Še meni je moje življenje zanimivo”
VAU;
Vsi ostali okoli tebe so samo sence. Ti si pa edini blesceci kip dalec naokoli.
Ma daj miki,….znizaj nivo samoobcudovanja. Verjetno imas res lep telescek in obrascek. …ampak verjemi tudi to mine. Lahko se se vmes zgodi bolezen ali nesreca, pa bos samo senca sama sebe.
nikogar ne bo;
Malce si zavrti tisto pesmico::::
———————-
Alenka Godec – Vsak je sam
Vsi so s teboj,
na vseh poteh,
kjer seješ smeh
v siv dan brezbrižnežev
kjer si izvir, omamno živ,
neusahljiv za usta
srečnežev vsi so s tabo…
Ob tebi so, ko si obet ki,
da razcvet vsem krošnjam
upanja s teboj gredo,
ko si vodnik, usode krik,
na točki vračanja…
V svet veruješ
Vendar najmanjši že
poraz zna izvabiti
dvoma glas.
Vsak je sam,
ko ostane sam,
zdaj jaz, zdaj ti,
roke časa napletajo,
pajčevinasto nebo.
Duša je ptič brez kril,
ko življenje se dotakne dna,
proti soncu seže ta,
ki zna vstati sam,
ko je sam.
Vsi so s teboj,
na vseh poteh,
kjer seješ smeh
v siv dan brezbrižnežev
kjer si izvir, omamno živ,
neusahljiv za usta
srečnežev, vsi so s tabo.
Prijatelj moj,
vsi bodo tam,
ko zmag pijan ne boš več,
kar si bil, svet bo s teboj
celo takrat, ko svoj propad
na kredo boš zapil, v zadnji noči…
Ko spet bo rad verjel v ljudi,
dokler se jutro ne zbudi….
Vsak je sam,
ko ostane sam,
zdaj jaz, zdaj ti,
roke časa napletajo,
pajčevinasto nebo…
Duša je ptič brez kril,
ko življenje se dotakne dna,
proti soncu seže ta,
ki zna vstati sam,
ko je sam.
1.07.2009 ob 14:35
seba pravi:
Samec išče hrano in gre v lov, zato ga ves dan ni v votlini.
Samica pa čuva ogenj in ščiti zarod. In celi rane samcu , ko ta pride potolčen z lova ali bojev.
Tako je bilo miljone let in tako bo še naprej. Vsak sprejme svojo vlogo , jo odigra do konca , zraven duhovno raste…in pač odide ..s tega sveta.
To je to.
Simple as that.
iztok, s tem se pa 100% strinjam, zelo lepo povedano.
Na enmu drugmu blogu pa beremo, da pravih moških več ni! ccc
1.07.2009 ob 14:38
sej jih skoraj več ni. ste samo še pičke in poženšečni desci.
)) no ja, pa sej narava sama skrbi, da se vaše vrste redčijo. 
)))
iztok: v kot in jokat, ker si tako majhen, nepomemben stvor, da prideš do izraza samo in samo z komentarjem na tem blogu.
))
1.07.2009 ob 14:40
bin pravi:
/… lahko bi se pa jaz na vso silo trudila imet funkcionalno idealno družino, da bi svojim staršem dokazala, da se da tudi drugače. …/
Še vedno, Katarina, živiš življenje svojih staršev?! Čeprav v negiranju.
Prav imaš! Človek, ki ne more sprejeti trajne bližine enakopravnega “sočloveka” naj živi na svojem. Hčere prenašaš dokler čutiš pravico (vsaj delne) dominacije. Kasneje, ko bodo popolnoma neodvisne, te bodo “morile” bolj od partnerja.
Nisi osamljena v svojih pogledih, razmišljanjih. Tudi nimam nikakršnega namena, da bi te prepričeval v “zmoto”. Tvoje življenje, tvoja odgovornost! Le zato, ker je to pisanje javno razgrnjeno in ga berejo mnogi ljudje, je treba pogledati tudi drugo plat medalje.
Gmotna, socialna, duhovna kakovost življenja otrok v taki (ne)skupnosti je ogrožena bolj, kot v “normalni” družini.
Ne, ne trdim, da je VSAKA enostarševska družina neugodna otrokom. Čisto navadna statistika pa bi potrdila prevlado opeharjenih otrok v teh družinah.
ZMANJKALO ČASA!!!
Poznaš me, Katarina, (verjetno se me še spominjaš?), zato pričakujem, da mi ne boš zamerila.
1.07.2009 ob 14:41
itak da ne. sej na drugem blogu ne komentiraš, ker se tvojega komentarja nkejr ne vidi. damn, da so morali dati moj post na prvo stran. vedno ista pesem … vrane imajo sestanek.
1.07.2009 ob 14:42
KATKA: imaš povsem prav. zato pa moji hčeri počasi odhajata od mene, ker sta mi kao socialna varnost. se ti ne zdi, da bi se ju, če bi blo po tvoje, oklepala z vsemi štirimi in naredila vse, da se ne osamosvojita? no, jaz delam ravno obratno, pa zdaj ponovno razmišljaj o svoji stupidni izjavi.
1.07.2009 ob 14:54
nish pravi:
Ne verjamem ti niti besede.
Samo iščeš najboljšega ponudnika…ko pride, se boš pa zasidrala z njim
In ga čez čas obrala?
1.07.2009 ob 15:07
katarina pravi:
obrala za kaj? si fukjen al kako? jaz že 11 let sama skrbim finančno in drugače za svojo družino, ne rabim imet doma dripca samo zato, da bo imela od njega plačo. mi gre solo čist ok, hvala.
kako ne razumete, da obstajajo partnerske zveze, v katerih sta dva skupaj ker jima paše bit skupaj, pa vseeno dajeta drug drugemu svobodo in prostor? po vše bi morali bit vsi zvezni v dvoje za vsako ceno. norci …
1.07.2009 ob 15:11
Stascha! pravi:
hihi, dedci so tečni, ker ena bejba noče kuhat in gat prat ;-P
tokrat se večinoma strinjam s tvojim razmišljanjem, katarina. koliko ljudi pa zmore bit samih? zelo, zelo malo, tako moških kot žensk!
tudi jaz si ne želim “klasične” družine oz. tistega, kar nas učijo, da je “prava” družina. še več, celo otrok si ne želim in jih glede na moja leta tudi mogoče celo nikoli ne bom imela. ne da česa od tega ne bi marala, ampak enostavno ne čutim niti želje niti potrebe po tem. in mi je tudi kmalu postalo jasno, da se ljudem tega niti omenja ne, ker te imajo takoj za “zmešano babo s travmami iz otroštva”. če si ne želiš imet “družine” in enega do dva otroka, si že nor in je nekaj hudo narobe s tabo… če imaš pa 4 otroke, si pa spet nor, da si jih toliko naredil.
“če imaš čustva in če imaš nekoga rad, moraš čutit potreba viset 20 ur na dan na nekom”? mogoče pa nismo vsi enaki, mogoče si pa ne želimo vsi delit vsake proste ure z nekom drugim. svoboda je lahko lepa, ima pa svojo ceno – potencialno osamljenost v mrzlih večerih – ki je +99% ljudi ni zmožnih prenašati brez travm. če ne zmoreš biti sam, ti tudi v dvoje ne bo šlo. in tudi ponavadi ne gre, statistike ne lažejo. ampak – važno, da smo normalni. da smo poročeni. otroci. nov avto na kredit. in pes. tko.
kar se pa tiče: “Samec išče hrano in gre v lov, zato ga ves dan ni v votlini.
Samica pa (doma) čuva ogenj.” odnosa – pri takem neandrtalskem razmišljanju je še čudno, da vas katera ženska pogleda… tako lahko razmišlja samo čustveno nedozorel prepotenten opičnjak (ki pričakuje da ga bo baba stregla spredaj in zadaj, ter mu hvaležno prala noge, ko ji bo vsak mesec velikodušno vrgel 5 evrov za hrano na mizo – drugače bo ap doma zaprta, da ga ne bo srala okrog). ne pa odgovoren samostojen moški – ker kot tak ne želi imet ob sebi služkinje, ampak nekoga, ki mu bo enakovreden na čustveni in intelektualni ravni.
katarina je zadela v sredino novodobnega moškega ega. smrkavci se žal ne znajdejo (znajdete) v družbi, kjer naj bi ženska zasedala enake vloge. bravo fantje, kar v jok, pa se tecite svojim mamicam, ki skrbijo za otroke (vaše, ali pač ne), v kiklo skrit.
1.07.2009 ob 15:18
alcessa pravi:
Katarina, tega ti sicer nihče ne bo hotel verjeti, vendar si s tem odnosom del modernega trenda s čedalje več privrženci!
Pri vsem tem pa ni najpomembnejše dejstvo to, kaj so ti hudega naredili v otroštvu, da nočeš v dvojino. Bralci osebnih zgodb smo namreč živalce posebne vrste: povej nam nekaj, kar se ne sliši preveč pravljično in pocukrano, pa te bomo napadli, ker nam omajaš podobo pravičnega in poštenega sveta.
V resnici se tudi hčerke iz popolnoma vzornih družin, torej 5 % vseh družin, ki obstajajo, ki jih tako radi jemljemo za vzor, kadar je treba zmerjati vse ostale, torej: tudi srečne hčerkice se znajo odločiti za samsko življenje s partnerjem. Zakaj ne bi? Bolj kot priseganje na ideale je pomembna dobra ocena tega, kaj zmoremo in hočemo. In če nekaj nočemo, pa se silimo, bo stvar škodljiva za množico drugih. Ni važno, kakšnega fotra je kdo imel, važno je vedeti, kaj je v dani situaciji optimalna rešitev.
Marsikdo v srednjih letih ali pozneje noče živeti skupaj s partnerjem tudi zato, ker je svoboda preveč dragocena. Marsikdo bi si to svobodo bil želel že prej, ko je ni imel tudi zaradi lastne odločitve. Ko pa partner umre ali odide … La vita e bella, ne da.
(da ne bo pomote: sem zelo srečna s svojim dragim, ampak če bi bil malo manj popoln, bi tudi želela živeti sama)
1.07.2009 ob 15:31
katarina pravi:
alcessa: veš moj sosed … on ima dve hčeri iz čudovitega zakona. po njegovih besedah so imeli čudovito družino do ženine smrti, torej celih 25 let, pa …nobena od njegovih hčera ni ne poročena, niti ne živi v skupnem gospodinjstvu s svojim parnterjem. ker sta sami živeli v čudoviti družini ju je na smrt strah, da se bo njunih kaj zalomilo. pri 30+ nimata otrok ne svojih lastnih gospodnjstev s parnterji. damn …
1.07.2009 ob 15:49
alcessa pravi:
Mogoče pa ne bi bilo nezanimivo ugotavljati korelacij med tem, kakšno družino so vzpostavili starši in kakšno njihovi otroci… Sama poznam veliko primerov, kjer podobnosti, vsaj na površini ni. Deloma je zato krivih tistih znanstveno dokazano obstajajočih 30 % otrok iz slabih družin, ki so odporni na maltretiranje staršev in sami vzpostavijo krasne družine in imajo srečne otroke, čeprav seveda ne na 100 % cukrovi ravni, temveč bolj tako življenjsko, realno: skupaj z vzponi in padci. Najpomembnejše je, da znajo imeti svoje otroke in partnerje radi in da se to pozna tudi v vsakdanu – na pomemben način. Ni pa to vse.
Potem otroci, ki svojih groznim staršem preprosto ne verjamejo, da imajo pojma, in si vzore poiščejo drugje…
Pa otroci, ki so resnično srečni pri starših in v zvezi trpijo/se je bojijo.
Pa uni povprečneži, ki so imeli tako tako otroštvo in so odrasli prepričani, da je iskanje boljše polovice edini smisel našega življenja. In ko jo dobiš, jo je treba obdržati (s tem tudi status) ali pa zamenjati za novo. Da pri tem jasno kažejo znake trpljenja, jih niti ne zanima preveč.
In cel kup drugih. Ko bi se le vsak od njih vprašal in si iskreno odgovoril, ali je res primeren za zvezo in za bit starš ali ne. In ko potem najde iskren odgovor: ko bi vsaj tiho molčal, kadar naleti na pripadnike drugih skupin, ker se dejansko nima s čim hvaliti. Tudi s tem ne, da je zveza delo in kdor se tega na loti, ni človk. Ja pa ja de.
1.07.2009 ob 16:32
stan pravi:
po vsen tem kaj sem prebral,hvala bogu ,da ne delas kot socialna delavka.Po mojem si želiš pravega dedca ampak ga nemoreš dobit,Vprašaj se zakaj.!
1.07.2009 ob 17:04
alcessa pravi:
Ker jih preprosto ni?
1.07.2009 ob 17:05
stan pravi:
Ja doma na kavču jih res ne moreš srečat.)
1.07.2009 ob 17:08
alcessa pravi:
Jaz že.
1.07.2009 ob 18:03
barbara pravi:
Eh, Katarina, če prav razumem, si itak spet s tistim nazaj, ki ti je n let prikrival svojo identiteto. V tem primeru je pa res boljše, da ne živita skupaj …
1.07.2009 ob 18:22
stan pravi:
alcessa.Pol pa praviš da jh ni?Potemtakem so a ne?.)
1.07.2009 ob 18:46
alcessa pravi:
Stan: nisi reden bralec, ne da? Drugače bi vedel, da Katarina nima nič čez moške, nasprotno, prav fajn se razume z njimi.
Sama sem bila do svojega 25. leta prepričana, da bom ostala samska… Pri nas na vasi so imeli tipi čudne fore, do katerih mi ni bilo. Niti za en sam dan ne, kaj šele ostanek življenja, čeprav je bilo kar nekaj vrstnic očitno drugega mnenja.
V Ljubljani sem potem ugotovila, da obstajajo tudi krasni moški. Ker pa sem pridno študirala, se nisem preveč trudila kakšnega zapecati in potem človek naenkrat doštudira in je vsega konec in človek ugotovi, da ljubavna veza ni najpomembnejša, tudi če ne bi bila nič slabega. Tja, če takrat ne bi spoznala svojega moža, bi bila, tako kot Katarina, še naprej prepričana, da ste moški krasni ljudje, da pa mojega ni med vami. Mogoče je kje drugje… A veš, ženske, ki furamo študij, službo in še za koga vmes poskrbimo, se nimamo toliko časa obremenjevati z vezami, kot to počnejo v filmih. Življenje teče in če pravega ni, ni razloga, da bi silil skupaj z nekom samo zato, da nisi sam. Predstavljaj si, kakšno uslugo s tem narediš svojemu partnerju? Nikakršno.
1.07.2009 ob 19:55
barbara pravi:
“A veš, ženske, ki furamo študij, službo in še za koga vmes poskrbimo, se nimamo toliko časa obremenjevati z vezami, kot to počnejo v filmih.”
To se ne morem strinjati, da bi bile te obveznosti ovira – še kaj več sem imela in bom imela na kupu, ampak ne v kombinaciji z vezo, ki obremenjuje – to se pa strinjam
Poleg tega pa je žensk, ki furajo študij, službo in še kaj, zdaj res dosti, ne izstopajo več iz povprečja, tako da res ne vem, zakaj bi bilo za njih težje biti v zvezi.
1.07.2009 ob 20:02
stan pravi:
Življenje je prekratko da bi se obremenjeval z malenkostmi.V tem času katerem živimo je človek pozabil zakaj splo je na svetu.Vsi se ženejo za nekimi ideali in standardi,materialnim dobrinam medtem pa pozabijo živet.Kam nas je to privedlo?Mislim da je za vsakega na tem svetu usojena sorodna duša ampak je potrebno ljudi spoštovat.Niso vsi serijsko narejeni-
1.07.2009 ob 20:27
alcessa pravi:
Ne vem zakaj, ampak kar zdelo se mi je, da boš ugovarjala, Barbara
. Res se sliši kar malce klišejsko, kar sem napisala, ampak… Jaz sem študirala, žurala in delala in se mi je zdelo, da časovno ravno toliko da mi znese. Še kakšen izletek, kakšno knjigo za prebrat in to je bilo to. Dodaj k temu dodatne pojave, ki odbijajo potencialne desce… Kadar imam polno glavo stvari, ki jih moram opraviti, se ne počutim dovolj žensko, da bi bila komu privlačna… Hočem reči: udobni čevlji in športna jakna za laufanje po Ljubljani, brez mejkapa, ker se mi ne da paziti, da ostane svež, nagubano čelo, v pogovoru pa sem (bila in sem) v glavnem skoncentrirana na faks in delo ipd. Nič kaj romantična pojava torej.
Seveda pa imaš najbrž vseeno prav… v večini primerov. Mogoče moj time management ni bil najboljši, kaj pa vem. Pa garderoba. Pa odprtost za romantiko
1.07.2009 ob 20:29
alcessa pravi:
Stan, tudi to je res, namreč, da je življenje prekratko. Jaz sem itak mnenja, da je čas, ki ga preživimo z ljubljeno osebo, absolutno najpomembnejši. Ampak. Primernega partnerja ne sreča vsak, tudi tisti ne, ki ne iščejo serijskih modelov (zdi se mi, da ti v mojem času še niso bili tako pomembni in se neka določena zaželena povprečnost uveljavlja šele zdaj). In zakaj bi sebe in svoje soljudi matral z zvezo, ki ni nič?
Niso vsi moški obsedeni od 60-90-60, blond, plave učke, in tudi vse ženske ne čakamo na belega konja s princem. Vendar pa so tudi potencialni partnerji v resnični resničnosti lahko dovolj obremenjujoči, če se slepimo.
Barbara, ko si omenila Katarininega: hm, če to drži, le kaj še bo?
1.07.2009 ob 20:34
barbara pravi:
Alcessa, he he he, nisem vedla, da sem tako predvidljiva
Moj mi je v oči padel ravno zato, ker je bil tako ‘geekast’, zamišljen, nekičast … To se mi je zdelo tako sveže v primerjavi z ostalimi, za katere kar nisem in nisem bila dovolj našminkana in suha (v moji glavi), da sem morala ukrepat 
No, meni bi pa ti bila takrat všeč
1.07.2009 ob 20:52
barbara pravi:
Aha, zdaj sem videla še tvoje vprašanje na koncu – pa ne razumem, kaj me želiš vprašat? Pa tud debatirala ne bi preveč o njenem, ker se bojim, da bo Katarina že itak jezna na mene
1.07.2009 ob 20:57
katarina pravi:
stan, jaz osebno se ne ženem za ničemer. vzgajam in preživljam dve hčeri, kupila sem hišo, ker nočem biti celo življenje podnajemnik, študiram, ker me študij veseli, delam naporno toda meni osebno sila zanimivo delo (v gradneištvu) in imam torej polne roke dela. ni mi pa do materialnih stvari, ne hodim na dopust in nimam bolniške, pa iz tega povzemi do česa mi je.
barbara: mame, s katerimi se srečujem, imajo podnobo “težavo” kot jo opisuje alcessa. imamo otroke, za katere skrbimo 24/7 sploh če so majhni in moji sta bili stari samo 2 in 4 leta, ko sem ostala sama z njima. verjemi, da mi kar nekaj let niti na misel ni prišlo, da bi šla kam brez njiju, da bi šla zvečer žurat ali pecat tipe po netu, pa sem spoznala svojega bivšega in se pač “ujela” v na pol vezo, ki še vedno ali že spet nekako je oz. obstaja, čeprav nama je kristalno jasno, da bo enkrat treba potegni črto in se ali preselit skupaj ali pa it dokončno narazen. jaz se še vedno in vedno bolj nagibam k “it narazen” ker se mi zdi, da prihaja čas, ko bom spet sama svoja, spet sama s seboj, da bom spet cela ,imela čas zase, sama sebi na voljo. veš, kaj mislim? ko bostaobe hčeri v internatu bom imela 4 dni v tednu čas zase in bom lahko šla na kavo k prijateljici brez slabe vesti, da sta hčeri sami doma, lahko bom zjutraj spala do onemoglosti in lahko bom imela popolnoma prazen hladilnik ter obleke po kavču, pa mi bo malo mar za to. seveda bom izredno vesela hčera, ko bosta priošli za vikend domov in seveda ju bom pogrešala, ko ju ne bo, ampak tačas, ko bom sama, bom pa sama svoja, sebi na razpolago. da bi imela takrat nekoga zraven in se njemu “prilagajala”? ne, si sploh ne predstavljam.
1.07.2009 ob 21:01
barbara pravi:
No, glede te sam(sk)osti nisem še nič rekla, ker nimam nobenega mnenja izoblikovanega – zakaj bi ga imela? To je stvar posameznika in dokler oseba, ki je raje sama, nikogar ne zavaja, nikomur ničesar ne obljublja, potem ne vem, zakaj bi morali drugi imeti s tem probleme.
Verjamem pa tudi nekaj – da nekateri ljudje zelo čustvujemo, recimo bolj kot večina, tudi sama sem taka. Mene lahko dan, ki zahteva malo več interakcije z ljudmi kot sicer, totalno izmozga – takrat rabim mir, tišino, naravo ali pa kovter čez glavo. Vem, da imam srečo, ker imam ob sebi človeka, ki me ne izmozgava, drugače bi bila tudi raje sama. Živimo samo enkrat, zakaj bi počeli stvari, ki so nam naporne.
1.07.2009 ob 21:34
isa07 pravi:
Katarina glede na tvojo neodvisnost in samostojnos ali si mogoce vodnarka po horoskopu?
1.07.2009 ob 22:33
alcessa pravi:
Barbara: kar se tiče tvoje “predvidljivosti”
ne bi rekla, da si izrazito predvidljiva. V bistvu sem med brskanjem po internetu dobila idejo, da se Barbara najbrž ne strinja z mano in da naj grem pogledat. Od kod mi ta preblisk, se mi niti slučajno ne sanja… Tvoje komentarje sicer redno berem – mogoče sem si o tebi kaj zapomnila, česar se zdaj na površini več ne spomnim? 
Tudi sama rabim precej miru in ga tudi dobim… pri uglašenih partnerjih se nekako izdela tudi prefinjen občutek za to, kdaj je lepo drugega pustiti na miru….
1.07.2009 ob 23:08
Vanja pravi:
jah jaz živim v skupnosti, kar pa ne pomeni,da se šlepam, čeravno on prinaša večino cvenka domov.
če želim brati knjigo v miru jo pač berem, če želim, srati, mastrubirati…whatever…to pač počnem…edino stvar, ki jo ne..je tisto akr tuid ti ne smeš početi čeravno ne živita skupaj
Sicer pa tudi jaz ne bi živela skupaj s tipom za katerega vem,d a se nanj ne morem zanesti, tukaj si preudarna Katarina in ti dam prav.
1.07.2009 ob 23:24
katarina pravi:
isa07: rojena sem 20.4.
)))
vanja: kaj ne smem? seksat okrog? lahko, sam če sem sama, lahko to počnem legalno, če pa nisem, pa ilegalno.
))
2.07.2009 ob 07:08
V.I.D. pravi:
Verjemi, da ga boš na stara leta lepo prosila, če ti kdorkoli pomaga obrisati zadnjo ko je ne boš mogla, ko tud do kuhinje ne boš mogla. Postala boš breme države drugi mladi bodo plačevali zato, da bodo lahko tebe preživljali, ker si tako samostojna uspešna pametna skratka popolna ženska 21. stoletja res si mega. Kako si boš čohala luliko ko boš nepokretna a? Tudi hčerke tko lepo vzgoji, da bodo samostojne, da bodo gledale samo na svojo luliko ni čudno, da cel svet propada. Najbolša si!!!!!!!
2.07.2009 ob 10:21
katarina pravi:
V.I.D.: bedak. ko bom stara bom imela pokojnino in denar od zavarovanja, ki ga plačujem zdaj. imela bom tudi hišo, ki jo bom sama kupila in bo moja last. iz vseh teh treh naslovov bom imela finančna sredstva, s katerimi bom plačala oskrbo svoje riti.
po drugi strani vzgajam dva davkoplačevalca, ki bosta zelo konkretno participirala v državno blagajno tudi za mojo penzijo.
kako si pa ti poskrbel za svojo starost?
2.07.2009 ob 10:38
Vanja pravi:
hahahaha katairna, last time I checked, varanje ni bilo ilegalno ali proti zakonito. Skrivati pa moraš v vsakem primeru ne? sicer pa pravijo, prepovedano je slajše
2.07.2009 ob 10:58
katarina pravi:
vanja: če bi se držala besed svoje mame že dolgo en bi več seksala. vsaj 13 let, kolikor je od zadnjega poroda.
njeno mišljenje je bilo tako ” če sem šla stran do očeta svojih otrok ni prav, da imam kakšnega drugega moškega. prav bi bilo, da sem sama do smrti in skrbm za otroka.”
2.07.2009 ob 11:12
justy pravi:
”ko bom stara bom imela pokojnino in denar od zavarovanja, ki ga plačujem zdaj. imela bom tudi hišo, ki jo bom sama kupila in bo moja last. iz vseh teh treh naslovov bom imela finančna sredstva, s katerimi bom plačala oskrbo svoje riti. ”
hahaha le sanjaj le sanjaj haha
2.07.2009 ob 14:01
katarina pravi:
idiot se je kloniral.
2.07.2009 ob 14:24
justy pravi:
tako tudi hčerke vzgajaš? da kličejo ljudi idiot?
2.07.2009 ob 14:53
Vanja pravi:
justy a tebe so pa vzgajali, da si privoščljiv? in nevoščljiv?
2.07.2009 ob 15:17
alcessa pravi:
Justija niso vzgajal… Najbrž ga tudi marajo ne zmeraj…
2.07.2009 ob 15:22
V.I.D. pravi:
Sam si res ful prijazna. Ni čudno, ne moreš bit z moškim saj večina ne prenaša samovšenic prepolnih samozavesti. Kolker pljuvaš po nas, sklepam, da grejo tud tebi na živce prepotentneži. Vsaj upam! Škoda pa je, da si sama med njimi. V redu si boš pa plačala nadstandardno nego riti z vsemi dodatki. Pa še družbo si boš lohka kupila, ki te bo spremljala na pogrebu in se te spomnijala dokler bo nakazana plača. Pa že hčerkice si bodo mlade zagotovile nego riti z vsemi dodatki z v njo plus družbo. Super familja ste. Od kar so zapisi vedno sta bila mož in žena. Sam katarina je pa več. Poosebljena moč h kateri vsi strmimo. A če se srečava a bi te lohka za podpis prosu. Mogoče bo pa kdaj tolk vreden, da si bom lohka še jest plačal nego lulčka plus družbo. Podpis za katerga bodo rekli, da je katarina ugotovila smisel življenja.
2.07.2009 ob 16:00
katarina pravi:
kar se mene tiče .. se ne sekiraj zase, za svojo rit in za rit svojih hčera bom poskrbela kolikor se bo dalo. družbe mi ni treba kupovat, jo imam in to zelo kvalitetno.
aja, pa matriarhat tut še vedno obstaja. sam tam nimajo zapisov. sej veš … domorodci v vukojebinah prenašajo svoja znanja in vedenja preko ustnih izročil.
2.07.2009 ob 21:24
V.I.D. pravi:
He he! ajde u redu
2.07.2009 ob 23:41
eva pravi:
…mam dva otroka(10 in 14), trenutno še tudi partnerja, ampak niti pod razno si ne domišljam da mi bo kdo od njih na stara leta rit brisal. Še pokojnine ne pričakujem od naše ljube državice in smiljo se mi tisti, ki se na to zanašajo.
3.07.2009 ob 14:16
V.I.D. pravi:
Eva nisem mislu dobesedno rit brisat. Vendar kaj boš pa storila, če slučajno postaneš nepokretna na stara leta hudo bolna, ali pa se bog ne daj zgodi nesreča in boš priklenjena na posteljo. Da se tudi sama sebe ne boš mogla ubit.
3.07.2009 ob 20:51
katarina pravi:
si že slišal za pomoč na domu? ne. moja mama jo izvaja drugim starim ljudem za denar. pa moja prijateljica tudi. je organizirana bodisi preko poznanstev (medicinske sestre) ali preko doma starejših občanov. mal se pozanimaj kako je poskrbljeno za stare in nepokretne ljudi, da ne boš neumnosti spraševal.
5.07.2009 ob 20:01
katarina pravi:
aja, pa glede denarja … nekaj primakne tudi država, tko da … ne boj se za naše riti. ti, V.I.D., poskrbi za svojo.
5.07.2009 ob 20:02
damjan pravi:
ej, kako delate:)…pa pustimo vsakega, naj si naredi življenje po svoje, če pa nam to ni všeč, pa vstran poglejmo.
Spoznal sem partnerko z otrokom v katero sem zaljubljen in jo spoštujem. Podobno mi je omenila, da noče z mano živet, ker se boji tega in tega, pač ni za v kuhinjo in druge reči.Nekaj časa bom še ugotavljal, kaj jo najbolj mori, potem pa se bom moral odločiti, al jo pustim, čeprav bo boleče, ali pa boma živela na razdaljo, pa ne vem, če se bom lahko privadil…torej prepričevanje še traja, skuhat znam kaj sam, organizirat finance, se okvarjat z otrokom, itd., v glavnem pomagal ji bom dopolniti to kar njej ne gre, bomo kupili 3 TV , če bo treba, bom jo poslal za celi teden na dopust,..SAMO, DA BOMO SKUPAJ!
8.07.2009 ob 10:36