Samomor po ločitvi
Po statističnih podatkihje med samomorilci veliko ločenih moških srednjih let. Pa to ne velja samo za Slovenijo, tudi v ZDA je med samomorilci največja prav ta skupina.
Ljudje se vežemo v partnerske zveze v upanju, da bo naša veza trajala za vedno. Ločitev je izguba tega upanja, izguba partnerja, varnosti in načina družinskega življenja, izguba družinskih prijateljev ter konec koncev družbeno sprejete in pričakovane identitete biti mož / žena, biti del para. Partnerska zveza moške postavi na družbeno pričakovano mesto, torej na mesto glave družine, žensko pa v del para, v ženo, ki bo zato, ker je del para, posledično mati, torej prav tako na družbeno pričakovano mesto. V naši kulturi je nuklearna družina pač pričakovana oblika življenja odraslega človeka in kar odstopa od tega načina življenja je vsaj manj moralno. Ločitve so ne glede na njihovo število družbeno nesprejemljive, zato se partnerji, ki se razhajajo dostikrat počutijo manjvredne v primerjavi s tistimi, ki živijo v partnerskih zvezah. Kot bi izgubili družbeno vrednost.
Moški in ženske različno dojemamo konec partnerske zveze. Moški, recimo, v prvem letu dostikrat ločitev občutijo kot olajšanje, saj se jim ni treba več prilagajati družinskemu urniku, ni jim treba več prihajati točno domov ter imajo več časa zase in svoje hobije. Ženske, na drugi strani, velikokrat občutijo ločitev kot izgubo varnosti in breme, saj se morajo spopasti tudi s tistim delom družinskih obveznosti, za katere je do takrat skrbel mož. Zanimivo je, da se veliko moških kmalu po ločitvi oziroma izselitvi iz skupnega družinskega doma veže v novo partnerstvo, pa naj bo resno ali samo prehodno. Sploh v primerih, da je razlog za ločitev tretja oseba, moški svoje kovčke samo preselijo iz enega doma v drugega. Eno vezo torej zamenjajo z drugo in vsaj na začetku se počutijo srečne, ker so se rešili partnerske veze, v kateri niso več čutili zadovoljstva. Njihov družbeni status se navzven bistveno ne spremeni. Še vedno so del partnerske zveze, njihova družbena vloga je pozitivna, toda … Po letu dni se že vidi ali nova partnerska zveza resnično funkcionira in ali najdejo v njej vse tiste lastnosti, ki jih sicer ima družinsko življenje in na katere so bili navajeni. Neredko se dogaja, da želijo v svojo novo vezo »potegniti« otroke iz prejšnje veze ali pa imajo zelo kmalu otroke z novo partnerko, saj so otroci sestavni del družine. In pri tem gre lahko marsikaj narobe. Bodisi otroci ne sprejmejo nove partnerke in celo zavračajo očeta kot starša, bodisi nova partnerka in njuna zveza ni to, kar so si predstavljali. Mogoče nova partnerka še noče imeti otrok ali pa moški ugotovijo, da imajo bivšo partnerko še vedno zelo radi in da so z ločitvijo izgubili nekaj, kar hočejo nazaj ter se na vse načine trudijo vrniti v prvo družino. Razlogi za razočaranje in za to, da svojo življenjsko odločitev, torej ločitev, občutijo kot veliko napako, je veliko.
Ženske se po ločitvi morajo postaviti na lastne noge, saj imajo ob sebi otroke, za katere morajo skrbeti. Ker v družini ni več tistega drugega, ki bi se mu prilagajale in si z njim delile družinske obveznosti, otroci pa so sestavni del njihovega življenja in razlog, da ne smejo obupati in dvigniti rok kadar ne vidijo izhoda iz situacije, so njihove misli na smrt le trenutki, ko so zaradi skrbi in odgovornosti na tleh. Nasprotno pa moški, ki ostanejo popolnoma sami, ki se jim tudi druga, tretja ali peta veze ne obnesejo, ki jim otroci ne predstavljajo smisla življenja in sebe vidijo kot popolnoma nekoristne člane družbe, v najbolj črnih trenutkih vidijo le eno rešitev iz svoje situacije – samomor.
Pionir pravi:
Al’ prav se piše veza ali zveza …
18.11.2009 ob 19:54
Žogca pravi:
Prav je zveza.
Sestavek pa mi je zelo všeč. V bistvu je pa žalostno, da je to, ali bo moški propadel ali ne, odvisno od tega, ali se bo uspešno prilepil na kakšno drugo, novo.
18.11.2009 ob 20:15
David pravi:
Kaj pa se dogaja z moškimi, ki se ločijo zaradi tega, ker si partnerka najde drugega? Teh primerov verjetno ni veliko, pa vendar, obstajajo tudi za to kakšni podatki?
18.11.2009 ob 20:55
katarina pravi:
David: kolikor sem prebrala v literaturi in iz izkušenj je situacija obratna. vsaj tam, kjer moški dobijo otroke, kjer ženske otroke in mpartnerja zapustijo in grejo z drugim. otroci so tako gonilo, taka odgovornost, da se starš, ki jih ima, ne ubije (večinoma, najbrž kje kakšen se zaradi bremena, ki ga ne more nosit ali pa da otroke od sebe (reja, drugemu staršu)).
načeloma si moški kmalu po ločitvi oz. izselitvi išče novo partnerko. za resno ali prehodno vezo. pri ženskah tega ni zaznati, vsaj ne tako hitro (v enem letu po ločitvi, recimo).
19.11.2009 ob 10:55
Only pravi:
Tole je tako posploševanje da glava boli. Jebeš statistiko.
21.11.2009 ob 19:17
Žogca pravi:
Kaj pa se dogaja z moškimi, ki se ločijo zaradi tega, ker si partnerka najde drugega? Teh primerov verjetno ni veliko, pa vendar, obstajajo tudi za to kakšni podatki?
—————
Misliš, da jih ni veliko? Jaz nisem tako prepričana. Na ženskem forumu, ki ga berem, je toliko varanja s strani žensk, toliko, da …
21.11.2009 ob 19:29
David pravi:
Na katerem forumu to???
21.11.2009 ob 21:30
Žogca pravi:
Starševski čvek na med.over.net. In seveda na forumu Nezvestoba na med.over.net.Pa tudi po drugih forumih. Teh zgodb je ogromno. Ene so kot brez pameti.
21.11.2009 ob 21:44
Žogca pravi:
Si šel preučit, David?
22.11.2009 ob 20:09
David pravi:
Sem nekaj prebral, ja…. Te ženske niso resne, ne verjamem, da bi se iz tega dalo narediti kakšen vzorec. To so mejni primerki. Hvala vseeno, žogca.
22.11.2009 ob 20:29
katarina pravi:
Only: žal statistika nima nič s tem. razen s samomori, seveda.
23.11.2009 ob 07:33
Only pravi:
Mislil sem vašo statistiko, ki pravi, da je večja možnost pri moških propadlih zvezah za določene anomalije vedenja, čustvovanja. To imam za posploševanje. Četudi imate izkušnje za glede 50 primerov, še ne pomeni, da bo naslednjih 50 šlo po enakem vzorcu.
23.11.2009 ob 16:47
katarina pravi:
v bistvu ej tap odatek iz knjige “therapy with single parents” http://www.amazon.com/Therapy-Single-Parents-Constructionist-Approach/dp/0789002949 in se mi zdi glede na to, da so podatki tudi za slovenijo (samomorilnost) merodajna oz. zelo verjetna. ženska se po ločitvi posveti otrokom, reorganizaciji življenja, moški pa … občutku svobode.
25.11.2009 ob 07:10
kzupanc pravi:
Sem moški. Pri meni bi v primeru ločitve veljalo tisto, kar pišeš o ženskah, ki se ločijo. Ali to pomeni, da sem poženščen moški, da je naš sistem nedemokratičen, ker večino otrok prisodi ženskam, ali pa (kar je po moje res)se krepko motiš?
30.11.2009 ob 10:39
kzupanc pravi:
“Prav je zveza.
Sestavek pa mi je zelo všeč. V bistvu je pa žalostno, da je to, ali bo moški propadel ali ne, odvisno od tega, ali se bo uspešno prilepil na kakšno drugo, novo.”
Kako patetično. V bistvu sem do sedaj mislil, da zgornje velja samo za ženske. Sem namreč srečeval samo take ženske, ki so bile popolnoma izgubljene zaradi ločitve, novega, še bolj idealnega moškega kot prejšnji, pa seveda ni bilo.
30.11.2009 ob 10:42
kzupanc pravi:
Ženska se posveti otrokom, moški pa občutku svobode. Kako zgrešeno in zmotno mnenje!
30.11.2009 ob 10:46
katarina pravi:
KZUPANC: vabljen na naš forum, kjer boš spoznal tudi tiste, ki so sicer bile izgubljene po ločitvi, kar je povsem logično, nikakor pa niso zapadle v malodušje ali se zaljubile v prvega, ki je prišel mimo. naj poudarim še enkrat: zgorja zapisanih trditev si NISEM izmislila, temveč so potrjene tudi v zelo strokovni literaturi, sama pa sem jih lahko ničkolikokrat že srečala v realnem življenju.
30.11.2009 ob 10:48
katarina pravi:
ja? pa povej čemu se posveti moški, po tvoje? novi ljubici? to je del svobode. posveti se tudi maščevanju bivši, le si omisli nobega partnerja, ker jo kljub ločitvi smatra za svojo lastnino. tu in tam pa se kdo celo posveča otrokom, a teh je zanemarljivo malo.
30.11.2009 ob 10:49
kzupanc pravi:
Mogoče sem malo prehitro in užaljeno reagiral, kar se mi pogosto dogaja.
Nikakor pa se ne morem strinjati, da ravno in samo moški smatrajo bivšo za svojo lastnino in da se zanemarljivo malo moških po ločitvi posveča otrokom (seveda deloma to drži, ker večinoma otroke dodelijo ženskam).
Po moje bi moral vsak roditelj (in posvojitelj) imeti pravico in dolžnost skrbeti za preživetje in vzgojo svojih otrok (tudi posvojenih) do njihove samostojnosti ali svoje nezmožnosti. Po ločitvi ne bi smelo iti za to, pri kom bodo otroci živeli (prav, da se lahko sami odločijo recimo pri 14 letih), ampak bi se moralo samo po sebi razumeti, da še naprej pri obeh. Način bi pač moral najti socialni zavod. Lahko pol časa tu, pol tam, lahko kako drugače - sporazumno z obeh strani. Nikakor pa ne bi smel nobeden od zakoncev imeti več pravic ali dolžnosti pri vzgoji otrok.
To je seveda smao moje mnenje, ki nima podlage v literaturi.
30.11.2009 ob 12:09
katarina pravi:
in tvje mnenje spoštujem in ti dajem prav. seveda niso SAMOi taki in seveda tudi niso vse ženske primerne za imeti otroke v varstvu in vzgoji ampak … AMPAK .. statistika samomorilnosti kaže, da največ samomorov storijo ločeni srednjih let moški. pa mi ti povej en - po tvoje - dober razlog za ta podatek? zakaj bi se šel nekdo, ki se je ločil ubit? iz kakšnega razloga? jaz se ne bom, ker moram preživljati dva otroka.
30.11.2009 ob 12:29
kzupanc pravi:
Malo provokativno: Zato, ker so otroke dodelili materi. Seveda pa marsikdaj tudi zato, kar si napisala. Zato, ker takoj najdejo drugo partnerko, najbrž ne.
Mislim, da sicer lahko tu debato zaključiva, ker navedenim vzrokom za samomorilnost ne mislim oporekati. Moj ugovor je bil namenjen predvsem posploševanju, da je po ločitvi moški svoboden, ženska pa mora skrbeti za otroke. Na to, da bi bilo večinoma tako, pač ne pristajam.
30.11.2009 ob 13:58
katarina pravi:
no pa kako bi drugače rekel stanju, ko moški odide iz družine in še ni obvezen plačevat preživnine ter nima določenih stikov? saj najbrž veš koliko časa traja, da se ločitev formalno spelje oz. da se razdeli premoženje oz. da se določijo stiki/preživnina.
to, da moški stori samomor zato, ker spozna novo partnerko sploh ni res. no, vsaj jaz tako ne mislim. je pa res, da moški zelo hitro spozna novo partnerko, pa naj bo resna ali “hecna”. hitro skočijo v novo vezo, novo zaljubljenost, ker so prosti, nimajo obveznosti skrbet za nikogar. in potem ko ta veza ne uspe, ko se izkaže da ni to to, ko se moški strezni, ko skratka ugotovi svoje stanje … razumeš kaj hočem povedat? ko uvidi, da je izgubil recimo žensko, ki mu pomeni ogromno in se začne na vse pretege trudit, da bi jo dobil nazaj, ali ko ugotovi, da njegova nova veza ni to, kar naj bi bila, bivša pa recimo spozna moškega, ki je v očeh bivšega najnaj ….
30.11.2009 ob 15:11