Otroški dodatek
Pred nekaj meseci je MDDSZ vsem CSD-jem poslal obvestilo o upravičencih do 10% dodatka na otroški dodatek (OD). Mag. Ana Vodičar, v.d. generalne direktorice, ki je podpisana pod obvestilo, definicijo enostarševske družine utemeljuje z 66. členom ZSDP-ja, ki pravi, da je enostarševska družina skupnost enega od staršev z otroki kadar roditeljsko pravico, skladno s posebnim zakonom, izvršuje sam. ZZZDR govori o odvzemu roditeljske pravice, kar pa ne pomeni, da starš, ki mu je ta pravica odvzeta, nima dolžnosti preživljanja svojega otroka, tj. plačevanja preživnine, a dejstvo, da ti otroci ne vidijo drugega starša, je za državo vredno 10% višjega OD. Sem spada tudi možnost, da je oče neznan, ker z drugimi besedami pomeni, da mati ni uredila očetovstva, in tudi to je za državo vredno 10% višjega OD. Tudi smrt enega od staršev je razlog za dodatnih 10% na OD, čeprav tudi v tem primeru otroci dobijo po umrlem staršu pokojnino. Dejstvo pa, da en od staršev z otrokom nima stikov in / ali zanj plačuje mizerno preživnini pa ni razlog za dodatnih 10% na OD. Vse se torej vrti okoli roditeljske pravice.
Kaj pomeni termin »roditeljska pravica«? Po 4. členu ZZZDR to pomeni dolžnost in pravico, da starši z neposredno skrbjo, svojim delom in dejavnostjo skrbijo za življenje, telesni in duševni razvoj ter pravice in koristi svojih mladoletnih otrok. Ko se starša ločita ali razpade izvenzakonska zveza velikokrat dobi v skrb in vzgojo otroke en od staršev, drugi pa … 113. člen, drugi odstavek ZZZDR pravi, da v takih primerih oba starša skupaj odločata samo o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, o vprašanjih dnevnega življenja pa odloča tisti od staršev, ki ima otroka v varstvu in vzgoji. In smo tam. Kako in na kakšen način v takih primerih izvaja roditeljsko pravico tisti starš, pri katerem otroci ne živijo? Recimo, da preko stikov, ki so, če je starš res starš, pogosti. Kaj pa če ni tako? Moji hčeri sta v zadnjih treh mesecih svojega očeta videli enkrat. Pa ni niti v tujini, niti v zaporu. Nima interesa in občutka starševske dolžnosti do hčera, posledično pa se tudi roditeljska pravica ne izvaja. Plačuje pa preživnino, toda … ali je to dovolj? Je to vse, kar potrebuje otrok od svojega starša? In ali je to vse, kar zaobsega roditeljska pravica?
Trdno sem prepričana, da ga. Vodičar ne pozna tematike enostarševskih družin. Najbrž si še nikoli ni pogledala lestvice preživnin in koliko le-teh je sramotno nizkih, nevrednih omembe. S 100 evri pač ne moreš kvalitetno izvajati roditeljsko pravico. In stiki, ki se v treh mesecih izvršijo enkrat tudi niso omembe vredni. Naj torej tisti starši, ki živimo v skupnosti sami z otroki in nosimo polno odgovornost za njihovo rast in razvoj ter vzgojo in skrb, vložimo tožbe za odvzem roditeljskih pravic drugemu staršu, da bomo res enostarševske družine? No, da bomo po definiciji 66. člena ZSPD enostarševske družine in tako res upravičeni do 10% višjega otroškega dodatka?
Meni teh 10% ne pomeni veliko, moji prijateljici, ki ji bivši mož zelo neredno plačuje preživnine za otroka, niti nima z njima stikov, pa pomeni ogromno, saj ima tudi sama nizke dohodke. A se jaz imam čas in voljo na CSD-ju bosti s tem ali sem enostarševska družina ali nisem in dokazovati, da drug starš ne izpolnjuje roditeljske pravice. Zanima me namreč ali mi bodo na CSD-ju predlagali tožbo za odvzem roditeljskih pravic očetu mojih/najinih hčera. Samo na tak način namreč lahko postanemo »prava« enostarševska družina.
Kakorkoli … Obvestilo MDDSZ-ja je dokaz, da CSD-ji niso samostojni in očitno ne razumejo zakonov, saj jim jih mora tolmačiti MDDSZ, slednji pa nima najmanjšega pojma o tem, kakšno je dejansko življenje skupin ljudi, v imenu katerih in za katere sprejema odločitve. Se tudi vam zdi, da je tukaj nekaj hudo narobe?
Kolumna 7 dni. 09.12.2009
____________________________________
Zgrodnji zapis se nanaša na obvestilo MDDSZ csd-jem, ki je objavljeno tukaj.
M. pravi:
Spoštovani,
Da, nekaj je zelo narobe…osebno vidim, veliko pravno praznino in sicer od razpada zakonske ali izvenzakonske skupnosti…enostransko preprečevanje “videvanja” in “stikov”, prikrajšanega starša…običajno ženske “poberejo” otroke in se odselijo, kamor koli pač…v varne hiše, da nekatere dobijo “tolažbo v vlogi žrtve” in “varnost”. Verjamem, da bi z svojo sodbo delala krivico materam, ki so pa zares v težkem položaju in zelo upravičenih argumentih, nekatere pa kar tako, misleče, da jim bo država dala brezplačna stanovanja, ter da se bodo “bivšim” partnerjem maščevale, ker jih je slučajno odkril, da zakonca “varajo” in da nimajo več časa za svoje otroke…
Ta trenutek od odhoda matere (običajno) z otrokom in “melodovanje” očetov za stik na CSD, ta trenutek, ko eden od staršev ne vidi svojega otroka tudi po več mesecev, ta trenutek je zame zelo sporen…zakonsko ni urejen…Matere so nad zakonom…
Mislim, da bi morala biti od razpada skupnosti uradna institucija tista, ki bi takoj ukrepala in omogočila stike z enim od prikrajšenim staršem, ne pa da je ta trenutek odvisen od volje (govorim pogojno, enega od staršev) matere…
Sprašujem vas, kaj bi se zgodilo v trenutku, ko bi v razpadu družinskih skupnosti posegla vmes (saj poseže, ampak prepozno, otroku pa ne moreš dopovedati, zakaj enega od staršev ne vidi) država in to takoj, odvzela otroka obema in opravila razgovor in potem po hitrem postopku začasno dodelila tistemu staršu, ki ni kriv, da je družina razpadla (nezadostna skrb za družino, varanje, alkohol, zapor itd…)
Ko mine predolga časovna točka na prvi instanci državnega organa, v tem primeru CSD, kjer se uradno dovolijo stiki prizadetemu staršu, seveda ob določeni višini preživnine, je ta zadeva nemalokrat izsiljena s strani matere…
Zdaj pa smo pri roditeljskih pravicah….
V pravu se to imenuje DOLŽNOSTNO UPRAVIČENJE, kar pomeni, da roditeljska pravica obsega dolžnost in upravičenje….dolžnost skrbeti za otroka, razvoj in rast, da se socializira in vstopi v družbo, kot nemoteč državljan…seveda je vse to pogojeno z plačevanjem preživnin…
Kakšne so te, verjamem, da so te velikokrat premajhne…ali pa tudi ne, odvisno od konkretnega primera…
Pišem skozi življenski primer, ki sem mu priča…
Na CSD so zapisali, da ml. vnuček živi v enostarševski družini, z materjo…mati dela na tri izmene, otrok je pri očetu po več, kot dva tedna…
Lepo vas prosim, kaj je to enostarševaka družina…
Zame bi bila enostarševska družina tista, kjer je oče popolnoma neznan, ga ni v uradnih dokumentih…a se mora tudi tukaj “ponižati” otroke…kot da bi napisali, da nima več očeta…nekaj je zelo narobe, ali pa na CSD delajo napačni ljudje…mislim, da bi vse pravne fikcije, bolje razrešili pravniki?
Vsekakor Zakon je potrebno spremeniti…
9.12.2009 ob 11:48
Ninan pravi:
Se strinjam s tistim delom prejšnjega komentarja, ki pravi, da je potrebno urediti možnost videti otroka takoj zatem, ko zveza razpade. Seveda, če se starš, ki želi otroka videti tudi zaveda, da otrok stane in ga še naprej delno vzdržuje, čeprav preživnina še ni določena. Da je to skoraj “znanstvena fantastika” sva videla z bivšim možem po obraziih sodnika in prisotnih, ko sva povedala, da bo ostala preživnina in možnost obiskov takšna, kot je pač bila v letu od razhoda do uradne ločitve. Je že res, da v času, ko si ranjen in prizadet, terja dogovarjanje veliko moči, a to bi moralo biti edino pravilno do naših otrok. Potem tudi otroški dodatek 10% več ali manj ne bi bil tako bistveno pomemben za nekatere. Pa verjemem, da ponekod je!.
9.12.2009 ob 12:46
M. pravi:
Vse čestitke vam, da ste ob razpadu vaše družine, ravnali tako razumsko v dobrobit otrok…
9.12.2009 ob 13:40