Starševstvo +

Za Roma sta kraja in prosjačenje samo dva od načinov preživetja

Pred meseci sem kupila knigo Pokoplji me pokončno, v kateri Isabel fonseca opisuje zgodovino Romov, njihove selitve, njihov način življenja in razmišljanja. Dve leti je potovala od enega kraj do drugega, po raznih državah Evrope, živela z njimi, dihala z njimi.

Knjiga je izjemno poučna in, si upam trditi, podira predsodke in stereotipe. V meni je celo vzbudila  razumevanje za obnašanje Romov.

O knjigi sem dolgo premišljevala. Priznam, do zdajšnje Guče se s Romi iz oči v oči še nisem srečala. No, mogoče sem koga bežno srečala v Ljutomeru in Murski Soboti, pa morda celo v Kranju, toda tako “surovo”, tako iz oči v oči z zavedanjem, da gledam v oči Roma, se še nisem srečala. In srečanje z njimi je v meni vzbudilo … zelo močno simpatijo, občutila pa sem tudi tisto distanco, tisto “nikoli ne bomo na isti valovni dolžini” o kateri govori Isabel v knjigi. Oni so Romi, jaz sem civil, med nami je neprebojen mentalni zid, ki ga, četudi bi želeli, ne bomo nikoli prebili.

Kot sem v prejšnjem postu napisala sem dejansko ob srečanju z njimi (in srečavanju z njimi nekaj dni zapored) imela občutek, da oni niso iz tega časa, da so iz neke druge dimenzije. Njihove oči … ko te poboža z malo roko “kako si lepa”, te pogleda z okamenelim nasmehom in stegne roko “daj”. Pa njihove ženske z otroci na prsih in drugimi držečimi se za krilo, pa najstnice v oblekah trebušnih plesalk in nekaj tistih najmlajših, nekaj let starih, ki se vrtijo okoli tebe, migajo s telesom, potem pa se ti zazrejo naravnost v oči, stegnejo roko in “daj”.

Spomnila sem se na to, kako Isabela opisuje dejstvo, da Romi kradejo in prosjačijo. To sta samo dva od načinov preživetja, pravi v knjigi. Pa saj tudi mi, civili, krademo in tudi mi prosjačimo (klošarji, recimo), pa se nad nam enakimi - belopoltimi kradljivci in fehtarji, ne zmrdujemo tako, kot se nad Romi. Zakaj? V čem je temeljna razlika, da se od Roma odvrnemo takoj, ko ga vidimo, od klošarja pa ne?

Kakorkoli … to, kar Romi še danes počnejo v Srbiji (in še kje), so včasih počeli širom po svetu. Bili so zabavljači in potujoči obrtniki. v Guči je bilo daleč največ Romskih skupin pouličnih trubačev - oče in nekaj sinov, recimo, pa hčere za plesno spremljavo, denar pa so služili z igranjem po lokalih, kar pač ni nič nečastnega. Največ jih je tudi prodajalo kramo ala troblje (pa pobirali so prazne plastenke po pločnikih), bolj sofisticirane stojnice so pripadale Srbom. Pa vendar … delali so in čeravno so me pred odhodom v Gučo opozarjali na to, da tam Romi kradejo, nisem niti enkrat imela občutka, da se okoli mene suka kakšna temna pojava.

Pred časom je k nam v podjetje prišel Rom. Če imamo kaj odpadnega železa, ga je zanimalo, in ker smo imeli kar lep kup le-tega je prosil, če ga lahko odpelje. Da nam plača, je rekel. Pa šef sprva ni bil za. Da Romom pa ne da, je rekel. Potem pa je le popustil in Roma sta z največjim veseljem naložila železo v kombi, plačala šefu dogovorjeno vsoto denarja in šla.
In zakaj ne bi dal Romu? V končni fazi mu niti nismo dali železa, temveč prodali, da pa bi iz principa, ker železa noče odpeljat Slovenec le-to nabirali na kup, pa se mi je zdelo skrajno neumno. In je rekel Rom, da rad dela, da bi rad veliko delal, pa da se mu povsod, kamor pride prosit za odpadno železo, dogaja podobno, kot se je pri nas  - imamo, a tebi ne damo. In zakaj ne? Zato ker je Rom?
(Znanec je ob opazovanju natovarjanja železa pripomnil, da zdaj se jih pa ne bomo več rešili z dvorišča. Če to pomeni, da bosta ta dva roma hodila k nam vsak teden in bosta odvažala železo na deponijo namesto nas, ob tem pa nam bosta še plačala, bomo zadovoljni. Nikakor pa se ne strinjam, da to pomeni, da ga bosta kradla z dvorišča. Če bi bil to njun namen, bi ga že zdavnaj (in roko na srce glede na to, kolikokrat so že prosili za to železo, pa jim ga iz principa nismo dali, se sploh ne bi čudila, če bi enkrat splezali čez ograjo in ga pobrali.)

Odkar imam hišo v Prlekiji premišljujem o tem, da bi šla prav res “naproti” Romom, da bi koga tudi osebno spoznala. Po eni strani me je tega sicer … ne strah, bolj se bojim, da je to osebno srečanje oz. spoznavanje misija nemogoče, po drugi strani pa si želim it v njihovo sredino in se Romov dotakniti (fizično in psihično).
Misterij? Ja, zame definitivno so misterij. In bolj ko se v Sloveniji razrašča nestrpnost do njih (iz ene družine prehajamo na sovraštvo kompletnega naroda) bolj mene zanima kako oni živijo, kako oni doživljajo odzive civilov. In … premišljujem … bilo bi zanimivo viet, kako bi reagirali Slovenci, če bi čez noč v kakšno manjše mesto ali vas prišla gruča Romov. Grem stavit, da bi najprej pozaprli vse kurnike, potem pa zaklenili vrata. No, tisti bolj nestrpni, bi pa najbrž pripravili orožje, s katerim bi odgnali “male vrage”. 

In zakaj naslov knjige Pokoplji me pokončno? POKOPLJI ME POKONČNO ZATO, KER SEM CELO ŽIVLJENJE PREŽIVEL NA KOLENIH.

“… ti pa kot pol Albanka verjetno ti dol visi koliko je nas Slovencev …”

… je napisala Polona alias Pikanogavička. No, v bistvu je napisala tole tukaj, citiram:

Veš kaj katarina niamš pravice žaliti ljudi in jim težiti zakaj imajo otroke. Vsak se odloča o rojstvu otrok sam. In ne nobena Katarina. Danes družine res težko živijo, če pogledaš žensko, ki prodaja v kakšnem večjem trgovskem centru za 500 evrov pa res ne more preživeti.
Meni je vseeno zakaj ima nekdo otroke, oziroma jih ima veliko. Dejstvo je, da sem jaz od njih odvisna in če bom hotela kdaj v prnzijo bodo zelo veliko vlogo igrali zdajšnji otroci, ki bodo delali in plačevali davke. Me prav zanima kakšna socilana delavka bi bila, če bi ljudem očitala zakaj imajo otroke. Prav grozna, še dobro da v sociali ne dobiš službe. Ostani v gradbeništvu, kjer boš delavcem očitala zakaj imajo otroke.
Itak pa povsod je tako fino, nikjer se ne dobi delavcev pa tako dobro delavno okolje. Nazadnje pa vidiš, da se z njimi dela kot svinja z mehom, kjer se jih sploh ne obravnava kot ljudi, ampak se jim vzame še zadnji delček človeškega dostojanstva.
In preden pomisli preden nekomu očitaš zakaj ima otroke. Jaz sem Slovenka in mi moj narod nekaj pomeni in mi je zelo pomembno, da nekateri imajo veliko otrok, takih pri nas pa žel ni veliko, ti pa kot pol Albanka verjetno ti dol visi koliko je nas Slovencev.Drugače takih izjva ne bi imela.

Moj odgovor je bil takle, citiram:

pikanogavička: in še glede moje polalbankse krvi. imam dva otroka s čistim slovencem (pa če bi jih imela s črncem te ne bi nič brigalo) in ta dva otroka bosta najbrž tudi tebi plačevala pokojnino in če bo vse po narčtu že otroške doklade za tvoje otroke. s to svojo debilno izjavo si me pa tko pogrela, da bi ti z največjim veseljem jebala sve po spisku in še na gobec bi te zlo tko … gradbeniško, ne socialno. prokleta nacionalistka pokvarjena. da te ni sram, da sploh upaš kaj takega napisat na moj blog. in to meni, ki sem rojena v sloveniji, ki že celo življenje živim tukaj in ki je slovenija moja edina domovina. pljunem nate, primitivka.

Zdaj svoj odgovor samo še dopolnjujem.
Dejstvo je, da v postu, pod katerim je Polona pljunila tako ogabno izjavo sploh NI govora o tem kdo lahko in kdo ne sme imet otroke, vsega skupaj je o tem napisan en sam stavek, vendar se je vrla slovenska nacionalistična pizda obesila nanj in mi podtaknila tisto, kar sama goji v srcu.

Veš, Polona, tkole je. Ti bom po dmače povedala, da mene boli kurac kolk se rodi Slovencev po narodnosti in kolk Slovencev po državljanstvu. Če bi bili Slovenci po narodnosti tko nori na otroke oz. bi z rojevanjem otrok izkazovali svojo zavednost, bi imela vsaka po narodnosti slovenska družina vsaj 3 -6 otrok. Pa jih nima. Moja mama, čista Slovenka, ima tri otroke. Jaz, pol Albanka, imam dva otroka. In moji hčeri bosta prav gotovo imeli vsaka vsaj po dva otroka. Koliko pa jih imaš ti, glupača omejena?

Kot drugo … si kdaj pomislila koliko otrok ne-Slovencev oz. pol-Slovencev po narodnosti bo plačevalo v pokojninsko blagajno, ko boš ti v penziji? Pa koliko ne-Slovencev že zdaj plačuje v to blagajno, pa najbrž ne bodo dobli nič iz nje, ker delajo v Sloveniji samo sezonsko? In misliš, da se kdo od teh otrok ali teh delavcev, ki zdaj delajo namesto vrlih klenih Slovencev, kdaj vpraša, kolk otrok imajo “pravi” Slovenci? Boli njih dube za to. In tudi če jim ne bi bilo vseeno … Teoretično bi lahko izbrali cvet vrlih Slovenk v rodnem obdobju (ki so prefine, da bi imele otroke) in jih ponudili tujim delavcem - moškim na gradbiščih, ki se najverjetneje ne bi branili seksa z njimi. Tako bi lahko zaplodili veliko otrok, toda .. šment, ne bi bili 100%  Fructal Jabolko.

Ta tvoj zahrbtni pritlehni nacionalizem je tisti, ki v meni vzbuja ponos, da sem pol Albanka, čeprav nimam popolnoma nič z Albanci. Točno ta ponižujoč odnos do ne-Slovencev je razlog, da sem bila danes, recimo, prav vesela, ko sem videla, da ima moja tamala fanta po narodnosti bosanskega muslimana. Zakaj pa ne? Ta fant bo najbrž do smrti tlačil slovensko zemljo, plačeval tvojo penzijo, ne vedoč (ali pač) da ga ti itak ne ceniš in da je zate ničvreden, ker ni domorodec po narodnosti.

Jest pa pol Albanka, pa me boli dupe kolk je Slovencev

ali

Jest pa pol Slovenka in me boli dupe kolk je Albancev

Ma meni je čisto vseeno tudi koliko je Senegalcev in Tunizijcev in Čilencev in Baskov. Fak, sej nisem rojevala zato, da bom ohranjala narod, temveč sem v prvi vrsti rojevala, da bom ohranila svoje korenine, pa kakršnekoli že bile. Slovenec se vendar ne naredi v trebuhu, ampak človek postane Slovenec (ali pa Islandec, Grk, itd) s socializacijo, s sprejemanjem kulture in navad. Pa je v krogu nacionalističnih pičk zelo težko to postat in obstat, saj ti non stop mečejo v glavo, da si po narodnosti npr. pol Albanka. Pa kaj? A potem se pa ne smem očutit Slovenko? Moram mar zavijati po albansko? Se mogoče od mene pričakuje, da bom nosila dimije in pekla bureke?

Majkemi, Polona … če mi kdaj prekrižaš pot te bom zelo suvereno na gobec. Prisežem. ne boš ne prva ne zadnja. Če kaj ne prenesem ne prenesem takih nacionalističnih debilov kot si ti.

Čez nekaj desetletij bo večina domorodcev živela v rezervatih …

… zemlja okoli rezervatov pa bo last tujcev.
_________________________________

Ni kaj dosti filozofirat. Če je sploh kaj. Dejstvo je, da se ljudje množično preseljujete v mesta, v bloke, kar je evidentvo iz dejstva, da so vse novogradnje pokupljene preden so zgrajene. Hiš je na razprodajo kolikor hočeš, vprašanje pa je, kdo si želi živeti “bogu izza nogu”, torej v ne-mestnem okolišu (razen mene, seveda).

Pred časom je kmet iz primorske kukal kako Italijani kupujejo zemljo, stare hiše, kako Kras postopoma postaja italijanski. Zelo podobno je na drugem koncu Slovenije, kjer Angleži (pa ne samo oni) kupujejo prekmursko, prleško in štajersko zemljo. Pa da ne bo pomote za to, da tujci kupijo “našo” zemljo jim ni treba grozit domačinom ali jih kako drugače prisiljevat v prodajo. Zemlja in hiše so naprodaj iz določenih razlogov, domorodce pa večinoma ne zanima življenje izven mest, ker … se tam kobajagi nič ne dogaja, ker ni delovnih mest, ker je zemlja dolgočasna in ker … kaj pa vem, mogoče teče življenje prepočasi naprej.

Podeželje je dolgčas, je zguba časa, beda na kvadrat. Mesto … tam se dogaja, tam je lajf, tja je treba it. In tako se mladi domorodci trumoma selijo v mesta, starci pa ostajajo na podeželju sami, obdelujejo zemljo kolikor jo pač lahko in ko enkrat obnemorejo jih omladinci dajo v domove, zemljo pa na prodajo. Hmmm …
___________________________________

Po najslabšem scenariju  bo čez 10, 20, 30 let velik del zemlje prodan tujcem, domorodci pa se boste stiskali v mestih, ki jih boste sami spremenili v lastne rezervate. In da ne boste mislili, da vam bodo tujci prodajali zemljo nazaj.  :) 

Mimogrede: zelenjava in sadje NE rastejo v trgovinah, ampak na zemlji. Kaj to pomeni, pa razmislite sami.

P.S.: jaz sem ravnokar kupila zemljo in grem iz mesta, torej lahko upravičeno čez nekaj deset let pričakujem medaljo za to, da ohranjam 1700 m2 zemlje v slovenskih rokah.   

Kako se nacionalizem sprevrže v idiotizem

Pri nas je naročila izdelavo in vgradnjo stavbnega pohištva. Istočasno je želela obnoviti fasado in se je z našim bivšim sodelavcem, po novem samostojnim podjetnikom, dogovorila za izvedbo fasaderskih del. Dotični je pred nekaj leti prišel iz Bosne s trebuhom za kruhom. Slovenščine se je naučil, vendar mu je naglas ostal in človek takoj ve, da ni Slovenec. Nasprotno pa je moj šef rojen v Sloveniji in niti po pomoti človek ne bi vedel, da ni Slovenec, če se ne bi poglobil v njegov priimek.

Sedela je tako dotična gospa v naši pisarni in usklajevala detajle vgradnje stavbnega pohištva v svojo hišo. Ko smo dorekli vse podrobnosti smo še malo pokramljali o tem in onem, v tistem pa reče ona: Joj, kako lepo je z vami delati. Slovenci ste čisto drugačni od Južnjakov.
Veste, tale, ki mi dela fasado, je pravi Bosanec. Mi je kar nerodno pred sosedi, ko hodi okoli hiše in se pogovarja s svojimi delavci v bosanskem jeziku. Pa z njim se nič ne morem zmenit. Reče, da pride, pa ga ni, pa ga kličem in se ne javi. Z vami je čisto drugače. Se vidi, da smo Slovenci veliko bolj kulturni kot Južnjaki. Prav vesela sem, da mi boste vi vgradili nova okna.  

S šefom sva se spogledala češ, naj ji poveva ali ne, pa ji nisva. Ko je odšla, sva najprej obsedela v tišini, nato pa prasnila v smeh. Ženska je sedela v pisarni s čistokrvnim Srbom in pol Albanko, prepričana, da spozna Južnjaka u tren oka, da loči Slovenca od ne-Slovenca. Niti toliko se ni potrudila, da bi si v mesecu dni, kar smo se menili za posel, prebrala priimek mojega šefa, iz katerega je jasno razvidno, da NI Slovenec. Fak … Kdo je tu nor?

Akcija za JUŽNO MEJO

Kaj zdaj? Se ne bo nihče zganil? Boste samo od daleč pametovali kako je Joras neumen, ker se bori s Hrvati, al bomo Slovenci stopili skupaj in pokazali naši vladi, da naj se ne z.a.j.e.b.a.v.a in naj dobi nazaj zemljo, ki jeNAŠA?

Predlagam akcijo za južno mejo. Če se nas tam, na tistem koncu države zbere 500 (ali daj bože 1000) ne bo hec. Nihče nas ne bo mogel spregledat, tolk nas bo in mi bomo jasen znak naši vladi, da bomo pa sami šli na barikade, če Rupel in drugi s svoje višine ne vidijo dol na to mejo.

Predlagam 15.3.2008 - soboto, za dan D. Pridemo tja s transparenti SLOVENIJE NE DAMO in TOLE JE ZEMLJA NAS VSEH. Pojemo sendvič, se sprehodimo ob ne-naši obali in gremo domov.
____________________________________

Naslednja akcija je lahko Snežniški gozd, kjer so Hrvati označevali naša drevesa za posek. Bomo s seboj vzeli barvo in bomo šli mi označevat njihova drevesa za posek, pa da vidimo ko če koga da j.e.b.e..

Potem gremo na Razkrižje in ob Muri pogledat tisti most, ki ga gradijo brez dovoljenja naše strani, pa tisti nasip, ki so ga naredili previsoko in goriz našim ljudem poplava. bomo tisti nasip zminirali ali pa mi postavili še višjega. Če že mora koga zalivat, naj zaliva Hrvate.

Ne gre za Jorasa ali Marijo ali Štefana, gre za NAŠO zemljo (a vidte, zdej sem pa Slovenka ). Kdo si torej upa it?

Čez 10 let se bodo slovenska dekleta “metala” za tipi po imenu Job, Tej, Tian, Nico, Endrit, Džan, Theo in slovenski fantje bodo spet “zviseli”

Replika na post Iztoka Gartnerja , ki v svojem postu trdi, da se slovenske bejbe mečejo za južnjaki - bogvari, da bi bili to slovenski državljani, in se pritožuje nad tem, kako slovenske fante več nihče ne povoha (mimogrede, zakaj za boga je tebe, Iztok, povohala tvoja Tina? Mogoče pa nisi čistokrven Slovenec.).

Takole se slišijo imena otrok, ki so najpogostejša imena, uporabljena po letu 1990

Vir: Statistični urad RS

Hmmm … le kakšne narodnosti so ti otroci? So tujci? Po imenih sodeč so vse prej kot Slovenci in tako znabiti, da bo Iztok čez 10 let, če bo še pisal blog, napisal post z zgornjim naslovom. In grem stavit, da njegov otrok, če jih bo imel, ne bo ne Janez, Jože, ne Matej ali Jaka. Najbrž bo kaj eksotičnega, ker pa se bo pisal Gartner, bo pa Slovenec.  :)  Strel v glavo.

Gremo dalje:

Najpogostejša imena v Sloveniji so - prvih sto

Vir: Statistični urad RS

Je kje kakšen Jusuf ali Elvis ali Safet ali Amir? Noup, najbližje kao neslovensko ime je … hmmm … recimo Sašo - 76. mesto (največ med leti 1965-1995), Rajko - 90 mesto (največ med leti 1950-1975). Hmmm … Elvis je na 176. mestu in se pojavi šele leta 1960. Tja do 1995 je bilo rojenih največ Elvisov.

Da se Slovenke palijo na južnjake?  :)  In da imajo južnjaki radi Slovenke?  :)   To je najbrž vic, a ne. Jaz namreč poznam izredno malo takih parov, pa še v njih je enkrat moški drugič ženska ne-slovenske krvi. In - kar je zame osebno najpomembneje - kam je Iztok postavil mešance, torej nas, ki smo otroci takih zakonov? Sama poznam bosanca po nacionalnosti, ki mu je ime Janez, piše pa se po očetu. In poznam obratno Damirja hrvata, ki se piše po mami. To so potem tudi južnjaki al kako?

Dalje … kaj sploh so ti Safeti, Jusufi, Amirji, Vladoti, itd? Rojeni v Sloveniji, s slovenskim državljanstvom so torej po Izotkovo južnjaki, čefurji, drugorazredni. Bravo, pa ne bi moglo bolje. Veš, Iztok, tudi Igorji so južnjaki, pa Dragan, Ivan je pa lahko tudi Slovenec, ampak po tvoje je pač južnjak. Pa ti si car, stari. 

Dalje … južni fantje se prav nič ne palijo na slovenske punce. Kdo le bi hotel imet žensko, ki za vsako stvar teži in hoče bit glavna? Pa saj niso na glavo padli, da bi se potopili pri živem telesu.  Čefurji iščejo čefurke, veš. Svoji k svojim, Srbi k Srbkinjam, Albanci k Albankam, Makedonci k Makedonkam. Okoli mene je vse polno dokazov, da svoji iščejo svoje in to počnejo tudi načrtno. Mešajo se le izjemoma, če je družinska tradicija preohlapna.
Kot drugo … Slovenke rade dajo. Njim se zdi fukiš vozit v zatemnjenih BMW-jih, met tipa z zlatnim lancem oko vrata, oni jih pa pač kucajo, saj zato so. S svojo sonarodnjakinjo niti po nesreči ne bo tako delali kot s Slovenko. Itak je pa splošno znano, da Srbi hodijo v Slovenijo fu*** oz. obratno, Slovenke se hodijo v Srbijo fu***.  :)  Ampak ti tega seveda ne veš.

Dalje … južnjaki imajo svoje lokale, v katere pa hodijo tudi Slovenci. Najbolj neumno, debilno in sploh idiotsko je videt slovenske moške, ki se tam na vse pretege trudijo oponašat južnjake (čefurje). Zakaj že?  :)  Slovence nihče ne sili v te lokale, sami hodijo noter. Zakaj že? Pecat ženske, ki jih itak ne bodo dobili? Gledat bejbe, ki se opicanijo za tisti večer bolj kakor vse Slovenke skupaj?  :)  Od kod le trditev, da so Slovenke atraktivne in dobre bejbe? A Srbkinje, Bosanke, itd. pa niso?
__________________________________

Sama imam dva otroka s čistokrvnim Slovencem. Družim se tako s Slovenci kot z, po narodnosti, ne-Slovenci. Že dolgo vem, da mi kot partner najbolj leži ne-Slovenec in ga tudi imam.
Na lastna ušesa sem imela priložnost slišati, da tip ne more biti z mano, ker si bo za ženo izbral žensko svoje narodnosti.
Že leta živim v skupnosti kjer so večinoma vsi poparčkani po narodnostih. V prejšnjem bloku je bil samo en zakonski par mešan od 13, v tem pa … ne vem, če nisva midva z Mojim edina ali eden od dveh.
Je pa res, da kadar se s kakšnim Slovencem pogovarjam in me vpraša, zakaj nimam za partnerja Slovenca, vedno odvrnem da zato, ker … niso dovolj temperamenti.
__________________________________

Iztok, fajn se drži svoje Slovenke Tine, ker ne vem, če boš še kakšno Slovenko dobil. Saj veš, vse poberejo južnjaki.   :)     :)    

P.S.: kaj pa, če Slovenke izdajajo (ali izdajamo, saj sploh ne vem kaj, po Iztokovo, sem) svojo domovino?

Ali Šime lovi v Piranskem zalivu? :) Upam, da.

Ga poznate?

Šime

Vratia se šime

Vratia se Šime
di je bia

vartia se jutros
di je bia

kažu, da je donia frišku ribu
jer je u piranskom zalivu ribe lovia                  :)))))))))))))))))))

Ni dobesedno, je parodija. Tale reklama se vrti na naši Pop tv in ne gre, da bi jo človek spregledal. No, pa če se tolažim s tem, da mogoče res lovi v Piranskem zalivu, potem je riba najbrž celo užitna. Jaz sicer prisegam na Rio mare, a kaj ko ne vem, kje točno lovijo naši ribiči. Mogoče pa lovijo v hrvaških vodah.

Kakorkoli: tale reklama je v času, ko Joško Joras bije boj za tiste hektare naše zemlje, ki so si jo prilastili Hrvati vse prej kot dobrodošla in neopazna. Me zanima če bi tudi Hrvati pustili na svojem programu reklamo v stilu

Vrnil se je Janez
kje je bil

vrnil se je zjutraj
kje je bil

pravijo da je utrujen, ker je
v hrvaških vodah sardine lovil   :)))))))))))) 

Pa saj je samo zemlja … Zakaj je ne pustite Hrvatom, ki si jo tako želijo?

:)))))  Tole nedvomno sodi v kategorijo cinizmov, ki pa je nimam.  :)   Vem, vem, da boste planili po tem postu, že vidim cifro 100 komentarjev. Nekateri, ki pojma nimate kaj sem po narodnosti, me boste poslali na Hrvaško - domov, ker bom za vas Hrvatica (kot sem bila v tem postu Srbkinja), ampak moram se pošalit na vaš - zdaj se bom postavila v drugo polovico, torej neslovensko, račun. 

Torej … letela je diplomatska nota - ostro protestno pismo - v Zagreb z vprašanjem zakaj Hrvatje prodajajo slovensko zemljo. Letela je zdaj, ne nekaj mesecev nazaj, ko so novinarji oddaje Svet na Kanalu A opozarjali na napake tamkajšnje hrvaške zemljiške knjige, na spremembno lastnikov sporne zemlje in na prodajo le-te svojim državljanom.  Pa takrat ni bilo nič. Aja, Joško Joras se je razburjal čez ignoranco Slovenije, vendar se njega itak ne jemlje resno.

In zdaj, ko se je ta zemlja prav res začela prodajati in so lastniki novi in bo tudi Joško izgubil svojo zemljo … zdaj pa je poletelo sramežljivo pisemce v Zagreb, naj bratje Hrvatje ne prodajajo slovenske zemlje.  :)  Močno upam, da ni bilo v pismu napisano: Prosimo vas, ne prodajajte naše zemlje. Ampak … Enkrat butalec, vedno Butalec.

Kakorkoli … zanimivo je, koliko prahu se je dvignilo ob tistih kosih zemlje. Pa saj je samo zemlja. Ni hiš, ni ljudi tam, je samo in samo zemlja z nekaj drevesi. Pa kaj, če ima Slovenija tam nekaj hektarov manj. Saj je samo zemlja …

Seveda, višek cinizma je to. Točno tako so se Slovenci odzivali na srbski obup ob izgubi Kosova (ki ni samo zemlja, ampak še mnogo mnogo več). Saj je samo zemlja, itak ste jo že pred leti zgubili. Eh … sprijaznite se. No, pa se zdaj Slovenci sprijaznite, da ste izgubili tistih nekaj hektarov zemlje z obalo vred. To ste izgubili že pred leti,  :)  ker so Hrvatje po letu 1992 spremenili zemljiško knjigo in si pripojili to zemljo. In tako bodo imeli še razlog več, da zahtevajo piranski zaliv, saj imajo po novem še več obale v tistem kotu. Ampak … saj je samo zemlja in samo voda …

Če bi bili Slovenci malček bolj temperamentni, bi se zdaj - zadnji čas bi bil - zagnali tja in pokazali kako močni ste in odločni in da svoje zemlje ne boste dali. Ampak … razen tistih nekaj zanesenjakov - svaka jim čast - ki se že leta borijo za tisto mejo tam dol, in razen Joška Jorasa, ki ima zemljo na slovenskem in vztraja v njej, čeprav mu niti potke ne pomagajo zgraditi do svoje hiše, Slovence prav malo briga za mejo in za dogajanje ob njej. In to slednje velja na splošno za vso mejo. Vsi, ki živijo par kilometrov stran od nje in se ne počutijo ogrožene, bolj ali manj zamahnejo z roko ob mejnih zdrahah in … gremo v nov dan. Ste pozabili, da so tudi v Ljubljani postavili mejo?  :)  in da je Trst bil nekoč vaš?  :)  in Celovec? 

Ah pa jade … saj je samo zemlja … za vas, za druge pač ne.

Dejte mal zaplesat   :)))))))))))))  Ah … Butalci tralalala tralalala  :) 

Kad voljem voljem, a kad ne voljem …. koljem / Balkanski temperament

Ne morem si pomagat. Ko gledam posnetke iz Beograda si zaželim, da bi bila tam in da bi skupaj s tistimi … razbijala. Jebiga, balkanski temperament.

Balkanski temperament … je ena od stvari, ki mi je blazno všeč … tudi na meni. Ko ljubim, ljubim do onemoglosti; ko žalujem jokam, tulim, žalujem v dno duše; ko delam, delam strastno in perfektno; ko se ratujem, se ratujem do zadnje kaplje krvi, a kad mrzim … koljem. No, koljem ravno ne, sovražim pa ravno tako strastno kot ljubim. Slovenci te strasti, tega temperamentnega načina življenja ne poznamo (ups), pa tudi pri drugih “civiliziranih” narodih takega načina izražanja čustev nisem videla, pa saj … zato smo (ups) najbrž balkanci tako drugačni, tako “necivilizirani”, kot radi rečejo Evropejci (do kam sega Evropa?).

Je zato čudno, da na nek misteriozen način sočustvujem s Srbi in sem med ogledom današnjega dogajanja vzneseno bleknila … to to, naj razbijejo vse ambasade, naj zrušijo vse Mkdonaldse in druge ameriške lokale. Pa me je prijateljica začudeno pogledala češ, ali nisem vesela, da je Kosovo Republika. Kaj ima to veze s Kosovom, tukaj in zdaj je v igri temperament, žalovanje, tuga, bol i mržnja. Kosovski Albanci … mah, kaj oni, ves svet bi moral vedeti, da bo tako, da bodo Srbi izlili vse svoje emocije v razbijanje, rušenje, demoliranje, uničevanje. Saj so vendar balkanci, kaj pa bi se drugega lahko pričakovalo? Da bodo kot pičke tiho v sebi nosili žalost? Da bodo jokali navznoter? Ma ja … to počnejo “civiliziranci”, miroljubni ljudje, pičke (eto, samo ta izraz mi pride na misel), ki si ne upajo javno izražat čustev. In to Srbi definitivno niso. In jaz tudi ne.

Zdaj, ko bom imela kmalu tudi sama svoj kos zemlje, si lažje predstavljam kako bi se počutila, če bi mi kdo hotel vzeti tisti del, mimo katerega vozi kolovozna pot, češ, da vozi mimo nje že 100 let in da potrebuje tisti kos moje zemlje, da bo razširil svojo pot. Ma jebi se, bi si mislila, ne boš. In bi zabila največje kole točno v tistih nekaj cm, ki bi mi jih hotel vzeti. In če to ne bi pomagalo, bi tam postavila visoko betonski zid. Dobrososedski odnosi gor ali dol, zemlja je zemlja, nikoli je ni preveč in niti cm ne bi dala nikomur. Je torej čudno, da se Srbi tako obnašajo, ko so jim meni nič tebi nič vzeli del zemlje? AAAA …
Zakaj pa se Republika Srbska v Bosni ne sme odcepit? AAAA … jebeš države, jebeš svetovni mir, zemlja je zemlja in moja je moja, pa če se cela vas postavi proti meni. Hočem svojo zemljo.
Sicer pa … če bi Slovenci premogli malo tega balkanskega temperamenta bi že zdavnaj rešili Piranski zaliv in celo mejo s Hrvaško. Pa … smo (ups ste, to pa res nisem jaz) pičke, ki smo sposobni samo diplomatske note pisat, na morje na mejo si pa itak nihče ne upa. Hrvati pa si in bodo Piranski zaliv dobili. Kad tad.

Torej … za svojo zemljo se bo človek boril do zadnje kaplje krvi. In verjamem, da tudi Srbi. Kosovski Albanci so ga najebali, pa priznali ali ne. Najprej jih bodo mentalno zjebale ZDA, nato pa vsi sosedje po vrstnem redu.

Moje mnenje je od vedno bilo, da Albanci na Kosovu niso sposobni naredit prav nič iz tistega dela zemlje. Ker … če bi bili sposobni, bi že zdavnaj kaj naredili. Pa niso. Pa ne zaradi Srbov, ampak … oni so ipak sosedje Črnogorcev in lenoba se sosedsko deli, prav kakor vse ostalo. Kdo bo delal v gospodarstvu? Se bodo domov vračali moški, ki delajo po svetu? Malo verjetno. Bodo delale ženske? Tiste, ki nimajo otrok in niso poročene najbrž, vse ostale pa … kdo jim bo čuval deco? Cargo sistem, jasno.

Kakorkoli … razumem Srbe, ki divjajo in razbijajo in uničujejo. Naj se razdivjajo in naj izbolujejo svojo bol, potem pa … idemo dalje slomljena srca.
In kot je rekel kolega Srb: Jebem ja mater amerikancima. Pomažu onima, koji mi uzimaju zemlju i kažu, da ostaju moji prijatelji. In prav ima. Kako je lahko moj sosed na levi tako prekleto pofukano pokvarjen, da istočano mojemu sosedu na desni pomaga ukrast mojo zemljo, meni pa pravi, da je moj prijatelj. Ma jebem ti mater prijateljsku. Balkanci nismo Jezus, da nastavljamo desno lice, ko nas udariš po levem. Ko udariš, si lahko prepričan, da boš pretepen.

P.S.: Slovenci pičke pa itak spet ne vemo kaj in kako in s kom bi. Bi kar z vsemi, jasno, in ker smo taki pusiji bomo počakali na ta večje “civilizirane” države, in skupaj z njimi zalajali. Nimamo jajc, da bi lajali sami, so nam jih že zdavnaj na Dunaju odrezali.

“Kosovo Republika, ” …

… je že pred kakimi 15 leti moj oče z zanosom govoril na tromostovju. V rokah je držal neko revijo in bil je ves prevzet nad tem, da bi Kosovo postalo samostojna Republika. Ja, leta nazaj so Kosovski Albanci sanjali, da bi njihova dežela postala samostojna. In je postala … danes.

Že kakih štirinajst dni me sosed non stop draži s to republiko. Pa ne samo mene. Moj šef je Srb, jaz pol Albanka, Moj je Srb, eden od sodelavcev je Albanec … to niso heci, naše podjetje, moja zveza, je tako narodnostno prepleteno, ljudje pa se ne poznamo do obisti, da bi vedeli, kje ima kdo mejo, da je bilo kar nekaj trenutkov, ko je šel sosed čez mejo in je kdo od nas pač vstal in šel. Seveda, njemu je vseeno, on je Slovenec, mojemu sodelavcu, ki je pred nekaj prišel sem s trebuhom za kruhom pa pač ni. S svojimi tam dol je preveč povezan, da bi bila Republika zanj predmet heca. Ampak tega sosed Slovenec ne razume. Ali pač?! Kakorkoli … midva z Mojim sva se danes že sprla zaradi tega. Pa ne zato, ker bi komurkoli od naju bilo prav res mar za to, kar se dogaja 100 in 100 km daleč stran, pač pa bolj zato, ker je on Srb, jaz pa pol Albanka.
____________________________________

Kosovo republika … hmmm … Zakaj se borijo Baski? Zakaj se bori IRA? Zakaj so se borili Srbi in Hrvati v Bosni? Vsi bi radi bili samostojni, neodvisni, samosvoji. Zakaj pa so dejansko eni lahko, drugi pa ne? Težko si zamislim odgovor, da je svoboda Kosovskih Albancev “vredna” več kot svoboda Baskov. Mora biti nekaj drugega … za tem mora stati sila, ki je preračunala vse možne izide in ki že ima vkalkuliran dobiček … zase. In raja, naivna kot je, tega seveda ne vidi, niti ne sluti. Končno svobodni in končno samostojni … Mar ni bilo pred 17 leti zelo podobno s Slovenijo in Slovenci?

Ljudje, ki so padli med vojno za našo samostojnost, so v resnici padli v veri, da se borijo za samostojnost Slovenije. Dejstvo pa je, da so padli povsem po nepotrebnem in da je njihova smrt brez vrednosti za Slovenijo. Naši politiki so bili že vse vnaprej dogovorjeni, karte so bile položene, partija odločena, le raja je mislila, da bíje bitko in da se bori za svobodo. Zakulisne igrice, preprodaja orožja, mešetarjenje v vrhovih … nikoli ne bomo vedeli, kaj vse so počeli tisti, ki so nas “popeljali” v svobodo. Sem trdno prepričana, da bi nas vojska JLA v trenutku pohrustala, če bi le imela interes. Pa ga ni imela. Ampak … kot rečeno, raji so puščene sanje in prepičanje, da so si sami izborili svobodo.
___________________________________

Kaj mislijo Kosovski Albanci? Tisti, ki razmišljajo s svojo glavo najbrž vejo, da si sami niso “priborili” svobode in da jo bodo najbrž zelo drago plačali. Srbi so razočarani v dno duše, najbolj pa tisti, ki na Kosovu živijo. Veliko se jih je že izselilo, veliko se jih še bo. Kakorkoli obrnejo, tam najbrž ne bodo mogli živeti, pa četudi so bili še do včeraj prijatelji z Albanci.

(Si predstavljate, da se Prekmurci odločijo, da hočejo k Madžarski, ki lepše dela z njimi, ker so z njo bolj povezani, ker imajo več skupnih interesov? Bi Slovenija to dopustila? Bi bilo to možno? Ali da bi se hoteli Štajerci odcepit v svobodo samostojno Republiko? Ali da bi se Dolenjci hoteli združit s Hrvaško? Kako bi se počutil preostali del države ob taki zahtevi? In kako bi se počutili Slovenci, če bi nekdo tretji to zahtevo celo podprl kot legitimno? - Je čudno, da so Srbi tako zelo razočarani nad podprtjem te “osvoboditve” tretjih držav?)
__________________________________

Pred več kot 19 leti sem bila zadnjič na Kosovu pri sorodnikih. Le redki so hoteli govoriti srbsko z mano, pa čeprav so vedeli, da albansko ne znam. Ko sem šla v slaščičarno sem naročila tortico v angleščini in tudi zdaj, ko prihajajo preko našega podjetja mladi Albanci v Slovenijo delat, ne znajo srbsko. Prav res ne zanjo. Mržnja Albancev proti Srbom je tako velika in nedoumljiva, da človek prevzame strah, ko začuti razsežnost le-te. Niti se ne spoštujejo, niti se ne razumejo, niti nočejo govoriti jezika drug drugega. Pa smo se v Jugoslaviji vsi morali učiti srbohrvaščine, pa je Albanci, ki jih jaz poznam, ne znajo ali nočejo razumeti. Kako bodo torej živeli skupaj?
___________________________________

Če bi bila Srbkinja in bi živela na Kosovu, bi bila zdaj obupana. Če bi bila Albanka (in to sem) in bi živela na Kosovu, pa bi bila zaskrbljena. Kako visoka bo cena odcepitve?
Zakaj so jo drugi - tisti, ki prav v resnici nimajo čisto nič s Kosovom in jim je tamkajšnjih prebivalcev malo mar, tako hitro priznali?
Kako bo nova država preživela, če je jasno, da glavnina prebivalcev, ki so dela zmožni, dela v tujini in preživljajo družine tako, da jim pošiljajo denar?
Kdo bo delal, kako bodo postavili na noge gospodarstvo, preprečili korupcijo?
Si Kosovski Albanci želijo demokracije?
Vejo, kako deluje demokracija, ki jo ponuja Zahod?

Družba, ki še vedno živi v klanih, ki pozna krvnu osvetu, katerega hiše so skrbno skrite za visokimi zidovi in ki se še vedno dogovarja za poroke, najbrž nima pojma kaj pomeni zahodna demokracija. Ne pravim, da njihova zdajšnja ureditev ni v redu, funkcionira že stoletja, toda Evropa take ureditve ne pozna oz. se ji le-ta zdi zaostala. Feministke bodo, če že niso, kaj hitro povzdignile glas, da so ženske preveč zapostavljene, da ne smejo biti samo doma za zidovi, da rodijo preveč otrok, itd. Minilo bo nekaj let in celotna družba bo postavljena na glavo, stare vrednote se bodo teptale, novih pa ne bodo ne razumeli ne znali uporabljati. Cargo efekt.
____________________________________

“Kosovo Republika,” … je pred leti vzdihoval moj oče. Ko je še sanjal o svojem domu in ko je še verjel, da obstaja.

Kosovo / Slovenija

Še en vic:

Šiptar: može jedna pesma za mene?

Srb: može, ali mora biti na srbskom jeziku.

Šiprat: pa bit će.

Srb: ajde, reci koja.

Šiptar: daaaaleko siii Srbiiiijaaaaa